Pahor, Bratuškova in Erjavec so izpeljali moj politični odpoklic, ki po KPK ni bil ne upravičen ne zakonit.

Zaključne ugotovitve KPK v primeru "Tajna diplomacija"

Pahor, Bratuškova in Erjavec so izpeljali moj politični odpoklic, ki po KPK ni bil ne upravičen ne zakonit.

Iz "Zaključnih ugotovitev" KPK izhaja potrditev, da je Kabinet PV Alenke Bratušek veleposlaniku dr. Milanu Balažicu dajal navodila glede komuniciranja z Nicholasom Omanom, da sta tako bivša PV Alenka Bratušek in še posebej zunanji minister Karel Erjavec zavajala javnost in Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora, prikrivala dejstva in govorila neresnice. S tem KPK posredno potrjuje tudi to, da sta oba omenjena primer "tajna diplomacija" izrabila za politične cilje v času predvolilne kampanje leta 2014 in v ta namen izpeljala politični odpoklic VP dr. Milana Balažica, ki zato torej ni bil ne upravičen ne zakonit. 


KPK je julija 2014 na lastno pobudo začela postopek ugotavljanja suma korupcije in suma kršitve integritete javnega sektorja. V tem postopku nastopa bivši veleposlanik v Avstraliji dr. Milan Balažic kot prijavitelj. Preiskovanca sta bivša predsednica vlade (PV) Alenka Bratušek in zunanji minister Karel Erjavec. V postopku preverjanja je KPK pridobila dokumente dr. Milana Balažica, Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za notranje zadeve ter opravila razgovore z Alenko Bratušek, Karlom Erjavcem, dr. Igorjem Lukšičem, dvema uslužbencema MZZ in uslužbencem kabineta PV.

KPK v svoji oceni dejstev in okoliščin odpoklica Milana Balažica smiselno ugotavlja, da okoliščine odpoklica odpirajo vprašanja, kaj naj bi bil dejanski povod odpoklica, kar podaja sum tudi glede njegove upravičenosti in zakonitosti:

1) bivša PV Alenka Bratušek in zunanji minister Karel Erjavec sta svoja dejanja branila z označbo, da je Balažiceva "zgodba" o tem, da je dobival navodila iz Kabineta PV Bratuškove za komunikacijo z Nicholasom Omanom "smešna oziroma neresna". KPK ugotavlja, da obstajajo določeni indici, ki "kažejo na to, da sama zadeva ni tako neresna/smešna, kot naj bi bila videti". Prav tako je iz predloženih e-sporočil razvidno, da je "obstajala e-korespondenca tudi med dr. Milanom Balažicem in uslužbencem kabineta predsednice vlade, tako glede darila (Nicholasa Omana) RS kot tudi glede investicij v RS". To potrjuje Balažiceve navedbe o prejemanju navodil iz Kabineta PV Bratuškove in poročanju.

2) KPK posredno sklene, da sta bivša PV Alenka Bratušek in zunanji minister Karel Erjavec zavajala javnost, prikrivala in govorila neresnice, ko sta javno zanikala, da bi vedela za primer "tajne diplomacije" in v njem sodelovala. KPK namreč ugotavlja, "da je bil kabinet predsednice vlade seznanjen z nekaterimi aktivnostmi dr. Milana Balažica glede ponudbe (Nicholasa Omana) že v letu 2013, minister za zunanje zadeve pa je bil o zadevi seznanjen kasneje, v letu 2014". Bratuškova in Erjavec sta še julija 2014 javno zanikala, da sta vedela "tajno diplomacijo", torej sta lagala.

3) Zavajanje javnosti in prikrivanje s strani bivše PV Bratuškove in zunanjega ministra Erjavca ugotavlja tudi ob dejstvu, da "v obrazložitvi predloga ni bilo niti z besedo omenjeno dejstvo, da se je dr. Milan Balažic pogovarjal/dogovarjal z (Nicholasom Omanom) brez navodil Vlade RS/ministra za zunanje zadeve". KPK ob tem ugotavlja, da ni "ob tem moč prezreti, da je MZZ ob pripravi predloga odpoklica že vedelo, da se je in zakaj naj bi se dr. Milan Balažic sestal z (Nicholasom Omanom), pa je v obrazložitvi navedlo 'le', da je dr. Milan Balažic s prosilcem za potni list ravnal izven običajnega postopanja z ostalimi prosilci, ki zaprosijo za izdajo potnega lista. Razlog 'zgolj' takšne obrazložitve naj bi bil, da je bila zadeva 'tajna diplomacija' tako neresna, da je ni bilo smiselno izpostavljati." Poglavitni razlog za odpoklic Balažica je torej za javnost "nesmiseln" zato, ker se ga v javnosti pod nobenim pogojem ne sme objaviti. Dodati velja, da je bil poleg tega odpoklic izveden z manipulacijo z izborom ene izmed več desetin fotografij. MZZ se v hitrici politične nuje ni potrudilo niti toliko, da bi v odpoklicu pravilno navedlo države, pri katerih je bil Balažic akreditiran kot veleposlanik.

4) KPK zato ugotavlja, da takšno ravnanje bivše PV Bratuškove in zunanjega ministra Erjavca "posega (pa) v pravico javnosti do obveščenosti". V tem pomenu je imel bivši VP Balažic pravico, da javnost obvesti o dejanskem poteku dogodkov in poskusih prikrivanja ter zavajanja javnosti s strani obeh omenjenih politikov: "Ob tem se komisija zaveda, da gre (tudi) za ravnanja s politično vsebino in torej za legitimno oziroma dopustno ravnanje, ki pa bi lahko postalo nedopustno/vprašljivo v trenutku, ko bi politika zaradi lastnih interesov prevladala nad interesi državljanov/javnosti".

5) Zunanji minister Karel Erjavec je prikrival "tajno diplomacijo" tudi pred Odborom za zunanje zadeve (OZP) Državnega zbora, saj je s pritiski dosegel, da "o tem na seji OZP niso razpravljali, tega pa ni omenjal niti dr. Milan Balažic, čeprav je bil verjetno zainteresiran, da to pojasni, saj bi se na ta način razkril razlog prisotnosti (Nicholasa Omana) na javni prireditvi ob odprtju in kasneje ob pogostitvi v klubu, s tem pa bi ovrgel očitke, ki jih je bil v zvezi s tem deležen".

6) S tem je zunanji minister Erjavec kršil tudi pravico do obveščenosti v primerih razprav na javnih sejah delovnih teles Državnega zbora. KPK sicer ni mogla dokončno potrditi "dogovarjanja" med predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti, toda bivši VP Balažic navaja, da je nekaj dni pred sejo OZP v pisarni ministra Erjavca potekal t. i. pripravljalni sestanek, na katerem je bilo odločeno, da se na OZP o zadevi "tajna diplomacija" ne bodo pogovarjali. Te navedbe je deloma potrdil tudi minister Erjavec - z skrajno nenavadno utemeljitvijo, "da je na ta način želel zaščititi dr. Milana Balažica, da se zadeva ne bi spolitizirala". Povsem jasno je, da bi - če že - Balažica Erjavec lahko zaščitil le tako, da bi mu na seji OZP dovolil govoriti; očitno je, da je prej ščitil PV Alenko Bratušek in njeno vodenje zadeve "tajna diplomacija".

7) Pri navedenem pripravljalnem sestanku za sejo OZP v pisarni ministra Erjavca je po Balažicevih navedbah sodeloval tudi predsednik OZP Jožef Kunič. Minister Erjavec je v svoji strategiji prikrivanja to zanikal, medtem ko je vodja njegovega Kabineta najprej potrdila prisotnost Kuniča na sestanku, ko pa je bila s strani Erjavca poučena, kako mora odgovoriti, je to naknadno zanikala. KPK to ugotavlja takole: "…še eden od prisotnih na tem sestanku je komisiji najprej povedal, da je bil prisoten tudi predsednik OZP, kasneje pa je to zanikal in navedel, da se je zmotil, saj je bilo v tistem času veliko dogodkov." KPK je zahtevala vpogled v evidenco obiskovalcev za ta dan, kjer obisk predsednika OZP Kuniča ni bil zabeležen, "je pa bilo hkrati pojasnjeno, da to ne pomeni, da tega dne določene osebe ni bilo v prostorih MZZ, saj se vsi vstopi ne beležijo".

8) KPK opozarja, da takšno predhodno "dogovarjanje" med predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti krši transparentnost odločanja delovnih teles Državnega zbora. Ob takšnih dogovorih glede načina vodenja seje ali sami vsebini za zaprtimi vrati, je temu sledeča javna seja (OZP) "lahko zgolj nastop z določenemu delu članov vnaprej znanim scenarijem, ki nima v ničemer opraviti s kritično presojo problematike na določenem področju in ne služi namenu, za katerega je bil ustanovljen". Zato je zunanji minister Erjavec analogno kršil odločbe Ustavnega sodišča RS (št. U-I-67/09-27 z dne 24. 3. 2011 in št. U-I-172/94 z dne 9. 11. 1994).

KPK sklene, da navkljub zgornjim ugotovitvam ustavi postopek, ker znakov korupcije v predmetni zadevi "tajna diplomacija" ni mogla potrditi. Ne glede na to, pa je KPK v svoji oceni posredno potrdila, da je Kabinet PV Alenke Bratušek veleposlaniku dr. Milanu Balažicu dajal navodila glede komuniciranja z Nicholasom Omanom, da sta tako bivša PV Alenka Bratušek in še posebej zunanji minister Karel Erjavec zavajala javnost in Odbor za zunanje zadeve Državnega zbora, prikrivala dejstva in govorila neresnice. S tem KPK posredno potrjuje tudi to, da sta oba omenjena primer "tajna diplomacija" izrabila za politične cilje v času predvolilne kampanje leta 2014 in v ta namen izpeljala politični odpoklic VP dr. Milana Balažica, ki zato ni bil ne upravičen ne zakonit. (se nadaljuje)

0 0
Feed