Fokus Cerarjeve ekonomske politike je na rentniških, paradržavnih mastodontih; koga brigajo mikro, majhna in srednja podjetja?

Za razvoj malih podjetij

Fokus Cerarjeve ekonomske politike je na rentniških, paradržavnih mastodontih; koga brigajo mikro, majhna in srednja podjetja?

Trend zasebnih investicij v Sloveniji je skrajno zaskrbljujoč. Zlom tega trenda je ekstremen in očitno je, da se bo investicijska aktivnost morda, če bodo politiki nehali eksperimentirati z ekonomsko politiko in reformami, pobrala nekje na stopnji, na kateri je bila pred šestnajstimi leti! Menim, da razumete kaj to pomeni: manj dobička (in posledično tudi manj davčnih prihodkov v proračun za naše etatiste), manj lastniškega kapitala in počasnejše razdolževanje podjetij, izgubljanje deležev na mednarodnih trgih, manj razvoja, manj delavnih mest. Skratka začaran krog počasnega, a gotovega sestopanja v podjetniški kolaps. In to ne more biti naključje, ker so bila vsa leta slovenske tranzicije zasebna podjetja ali zoprn tekmec dominantnim paradržavnim podjetjem ali priročna destinacija za davčno izčrpavanje ali pa ciljna tarča najrazličnejših birokratskih domislic in inšpekcijskih nadlegovanj. Realno pogledano je bil en cel metafizični čudež, da so sploh tako dolgo živela, investirala in zaposlovala. Odveč je pojasnjevati kaj pomeni, če podjetja iz malega in odprtega gospodarstva, ki so v celoti odvisna od tujih trgov, nekaj let zapored ne morejo investirati. Seveda to pomeni slovo od trgov, ker v povprečju konkurenčna tuja podjetja, ki niso odvisna od političnih intervencij po bankah, davčnih probremenitev in ekstremnih rigidnosti v poslovnem okolju ter niso del balkanske poslovne kulture ter maloumnih političnih eksperimentov, takšnega krčenja investicij niso doživela. Posledično slovenska podjetja crkujejo. Fokus ekonomske politike pa je še kar naprej na rentniških, paradržavnih mastodontih. Koga brigajo mikro, majhna in srednja podjetja, če pa moramo reševati para-državnim tajkunom prijazna podjetja? Koga briga poslovno okolje, če pa je potrebno zlivati denar v politične eksperimente tipa Cimos, ki služijo zgolj reševanju rentnikov, ki so se zataknili v faliranih poslovnih modelih mega-zadolževanja? Brez skrbi, pobijmo zasebna podjetja, zadušimo jih z davki in administracijo, preprečimo jim vstop svežega kapitala iz tujine, ker na koncu so ta podjetja itak drugorazredna kolaterala političnega podjetništva. Če ni investicij, ni delovnih mest in če ni delavnih mest, nastopi revščina, tako enostavno je to. Za začetek nove prihodnosti morate najprej državljani investirati svoj volilni glas v spremembe.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed