Desno-sredinski politični tabor je že desetletje v hudi krizi: namesto poštenih pomladnih zavezništev in novih idej, se sile drobijo.

Za preoblikovanje slovenske opozicije

Desno-sredinski politični tabor je že desetletje v hudi krizi: namesto poštenih pomladnih zavezništev in novih idej, se sile drobijo.

Janša je s svojimi neodmerjenimi stališči zožil opozicijsko politiko na najbolj trdno jedro zvestih pristašev, namesto da bi poskušal oblikovati široko pomladno fronto, odtrgati del volivcev na sredini in tako odpreti možnost za sestavo reformne vlade. S tem, ko je opozicijo zaprl v politični geto, je Janša tranzicijski levici naredil največjo možno uslugo, saj je pustil odprt celoten sredinski prostor in levici omogočil najrazličnejše strankarske kombinacije. Desno-sredinski politični tabor je že desetletje v hudi krizi: namesto da bi prihajalo do poštenih pomladnih zavezništev in novih idejnih poganjkov, se še kar naprej odvija spopad za – od nikogar ogroženi – primat, kjer je dovoljeno tudi idejne sopotnike sumničiti največjega izdajstva. Brez temeljitega preoblikovanja desno-sredinskega političnega prostora ni mogoče pričakovati nobene spremembe celotne slovenske politike in odprtja polja za nujne ekonomske reforme. Brez novih idej bo pomlad še enkrat razvodenela, nejasna alternativa brez samozavesti bo znova delovala zelo švejkovsko, potrpežljivost Slovencev pa bo regredirala v brezbrižnost. Demos je leta 1991 res opravil svojo zgodovinsko vlogo in z enako nujo, kot je bil takrat priklican v življenje, da razvije projekt samostojne slovenske državnosti, danes Slovenija kot Sahara vode potrebuje drugo pomlad, potrebuje Demos II. Da uspe, mora nova slovenska pomlad prodreti v politično sredino; vsaka polarizacija na desno in levo namreč na volitvah nosi zmago levici. Še enkrat se bo treba zbrati pod zastavo Jožeta Pučnika, ki je politiko razumel »kot polje, ki ga je treba obdelovati, na pa kot vode, v kateri se kopaš in uživaš«. Mi lahko za začetek po churchillovsko ponudimo naporov polne reforme, ki so pogoj za boljše življenje. Brez teh reform Slovenija ni na koncu zgodovine, ampak na koncu prihodnosti. 


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed