Slovenci niso preveč leni, le preveč so obdavčeni. Osvobodimo se davčnih okov.

Za gospodarsko svobodo

Slovenci niso preveč leni, le preveč so obdavčeni. Osvobodimo se davčnih okov.

Če hoče Slovenija postati globalno konkurenčna, bo treba delati bolje – ob nižji obdavčitvi takega dela. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je Slovenija po mednarodnih primerjavah med najmanj davčno ugodnimi državami z visokimi obremenitvami dela – slovenskemu delavcu od bruto plače ostane najmanj. Slovenci niso preveč leni, le preveč so obdavčeni. Osvoboditev davčnih okov pa pomeni slovo od Bismarckovega modela države blaginje in prehod v Beveridgeov sistem socialne varnosti, kjer je slednja v večji meri prepuščena posameznikom, medtem ko je državi naloženo zmanjšanje javne porabe in širjenje gospodarske svobode. Koga še lahko zadovoljuje, da je Slovenija ocenjena za »pretežno nesvobodno državo«, kjer na lestvici držav-članic EU prehitevamo le Grčijo? Vse navedeno vodi k sklepu, da mora nova vlada hitro in kvalitetno sestaviti slovensko razvojno strategijo. Strukturnim reformam se ne smejo izogniti davčni sistem, socialno skrbstvo, trg dela, javne finance itd. Na makroekonomskem področju je najpomembnejše zmanjševanje posegov države na svobodni trg, na socialnem področju poudarek na soodgovornosti vsakega posameznika za motivirano reševanje svojih socialnih razmer. Ključno je razvojno področje investicij v človeške vire, izobraževanje, informacijsko družbo, vrhunsko podjetniško okolje, raziskovanje in inovacije – znanje projektno vstopa na trg proste konkurence. Strategija pa naj izbere nekaj področij, ki jih bo država nadpovprečno finančno podprla, ker želi tu Slovenija biti v »špici« – v informacijski tehnologija, robotiki, nanotehnologiji, biotehnologiji. Za realizacijo slovenske razvojne strategije, ki bo znala kombinirati tako liberalne elemente podjetniške učinkovitosti kot socialno varnost in solidarnost, so nenazadnje potrebni politični pogoji: močna programska sredinska koalicija, preprečitev globoke delitve slovenskega političnega prostora na dva sovražna bloka, opustitev »kulturnega boja«. Posledica tega bi bila prepotrebna politična stabilnost države za vratolomne čase pred nami. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Za Slovenijo.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed