Sveto pismo ni dogma, temveč povod za misel: kdor misli krščanstvo, je svobodna oseba, evangelij pa je zapis družbenih reform.

Za duhovno prenovo slovenske cerkve

Sveto pismo ni dogma, temveč povod za misel: kdor misli krščanstvo, je svobodna oseba, evangelij pa je zapis družbenih reform.

Glede religije povejmo, da je za nas Jezus prvi svobodni državljan, da sta etika in zakon združljiva, prav tako kot krščanska tradicija in gospodarski napredek. Sveto pismo ni dogma, temveč povod za misel: kdor misli krščanstvo, je svobodna oseba. Evangelij je neke vrste zapis liberalnih družbenih reform, zapis svobodnega krščanskega mišljenja, ki se vsakodnevno sooča s problemi (post)modernih družb – svobodo posameznika, človekovimi pravicami, revščino ipd. Zato zavračamo klasični spoprijem med načelno laično državo in krščanstvom. Ločitev cerkve od države je naša vrednota, vendar na način tvornega sodelovanja z verskimi skupnostmi. Kot državljani smo poklicani k modernizaciji Sloveniji, da dosežemo blaginjo za vse, večina vernih ljudi pa je pozvana tudi k duhovni prenovi slovenske rimokatoliške Cerkve. Zaradi teh stališč smo lahko tarča tako desničarjev kot levičarjev: prvi bodo govorili, da zaradi svojega liberalizma nismo dovolj konservativni, drugi pa bodo napadali, da nismo dovolj socialni. Slednje je kajpada bedarija: kot socialno-liberalno gibanje se vpisujemo v dolgo tradicijo socialne misli, ki svoje korene črpa v encikliki papeža Leona XIII. »Rerum novarum« (15. maj 1891). V njej papež opozarja na »nenasitni pohlep« kapitala, ki v družbi povzroča razslojevanje v »maloštevilne mogočneže in bogataše«, hkrati pa vsiljuje »suženjski jarem brezštevilni množici delavcev brez kakršnegakoli imetja«. Prav tako delujemo v skladu z učenjem novega papeža Frančiška, ki v svoji Apostolski pobudi (24. november 2013) pravi, da zgolj prosti trg ne pomeni avtomatsko večje pravičnosti, zato kliče k določeni državni regulaciji (t. 54); izpostavlja brezmejno žejo po moči in lastnini, zato nasprotuje kapitalu kot »novi tiraniji« in podčrtuje potrebo po solidarnosti (t. 56). Nova prihodnost udejanjanja tradicionalne slovenske vrednote v gospodarstvu, ki je prav zaradi liberalnih reform dovolj krepko, da nosi družbeno solidarnost.


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed