Kot nova sredina zasedamo mesto delavnega in socialnega liberalizma, ki bo Sloveniji prinesel blagostanje.

Vse za dobrobit Slovenije

Kot nova sredina zasedamo mesto delavnega in socialnega liberalizma, ki bo Sloveniji prinesel blagostanje.

Ko so konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v slovenski politični prostor prikorakale prve stranke, so jih častili po božje in jih obravnavali kot poglavitni dejavnik demokratičnega pluralizma. V Sloveniji so se najprej uveljavile ti. stranke veljakov: strankarski veljak je dobival glasove in jih predajal izvršilni oblasti v zameno za nadzor nad javnimi viri. Bolj po kmečko povedano: v zameno za glasove pomembnih posameznikov in interesnih skupin je tem delil usluge – razna dovoljenja, davčne olajšave, delovna mesta itd. Medsebojni spopadi so stranke silili, da se organizirajo kot množične ideološke stranke. Vodenje strank je prešlo v roke politikov s polnim delovnim časom, ki niso imeli lastnega premoženja. Tako je nastal politični razred, ki je iz politike naredil svoj poklic. To velja še posebej za leve stranke, ki so lukrativno servisirale prvi val tranzicijske privatizacije in tajkunizacije. Za njih je bil ta proces politični projekt, s katerim si dolgoročno zagotavljajo oblast, za negativne gospodarske posledice pa jim ni bilo mar, saj si svojih rok niso nikoli »umazali« s podjetništvom, ki so ga prepuščali svoji tajkunski tovarišiji. V zadnje četrt stoletja se je v Sloveniji razvila zelo posebna razporeditev duhovnih družin strank, ki krepko odstopa od klasične zahodno-evropske: liberalne stranke nimamo; prav tako ne konservativne stranke, saj to mesto zaseda tranzicijska desnica (SDS), ki je za to pozicijo preradikalna; socialističnih strank s keynesianskim/mencingerjanskim demagoškim dispozitivom se kar tare (SD, SMC, ZaAB, Desus); krščansko-demokratska stranka je ena in svoj program utemeljuje tudi na socialnem liberalizmu (NSi); imamo tudi komunistično stranko (ZL). Čeprav si slovenske stranke prizadevajo, da bi njihova moč skozi čas ostala stabilna, dosedanje volitve odkrivajo visoko stopnjo izparevanja, torej nihanja glasov med posameznimi volitvami. Če se je moč večjega dela strank v zahodnih državah v življenjskem razponu ene generacije le malo spreminjala, v Sloveniji ni najti nikakršne podobne stabilnosti in nobene zamrznitve. Zamrznitev družbenih konfliktov le-te namreč zaprede, jih pomiri ali vsaj uokviri v pravila igre. Kot nova sredina mi zasedamo mesto delavnega in socialnega liberalizma, ki namerava na političnem prizorišču ostati zelo dolgo in Sloveniji prinesti blagostanje na podlagi izvedbe programov podobnih strank v najrazvitejših delih sveta (Skandinavija, Švica, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada).


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed