Slovenijo po razvitosti prehitevajo vzhodno-evropske države in je po zaslugi vladavine politično-tajkunske elite pristala v južno-evropski periferiji.

Ustavimo propadanje Slovenije

Slovenijo po razvitosti prehitevajo vzhodno-evropske države in je po zaslugi vladavine politično-tajkunske elite pristala v južno-evropski periferiji.

Medtem ko Miro Cerar rešuje ostanke svoje stranke, se je v srednji Evropi zgodil zgodovinski preobrat. Ne, ne govorim o vrnitvi sovjetskih tankov v Prago in Budimpešto ali pa obnovitvi DDR. Govorim o - za Slovenijo - izjemno brutalni realnosti in sicer, da nas je nekdanji revni, komunistični evropski vzhod, na katerega se je vedno gledalo s podcenjevanjem, začel dohitevati in celo prehitevati po kriteriju ekonomske razvitosti. Heroje slovenskega samoupravljanja to seveda ne bo preveč razburilo, kajti njihov cilj ni konvergenca k razvitejšim državam EU ampak konvergenca »od zgoraj navzdol« k Belorusiji, vsem preostalim pa mora vzbuditi neprijeten občutek, da je naša tranzicija popolnoma neuspela in da je današnje stanje zgolj končna metastaza, ki se je začela razvijati leta 1991 in izbruhnila leta 2008. Ekonomski institut Brugel je naredil primerjavo razvitosti (po BDP na prebivalca, ki je merjen v pariteti kupnih moči) srednjeevropskih prestolnic, ki jih povezuje stoletna skupna zgodovina, zapakirana v ovojnici z nazivom »habsburška monarhija«. Upoštevajoč analizo lahko sklepamo, da so Bratislava, Praga in Varšava prvič v zgodovini prehitele nekdanjo cesarsko prestolnico Dunaj. V prehitevanju izostaneta samo dve prestolnici - Budimpešta in Ljubljana. In medtem, ko se budimpeštanska stopnja razvitosti hitro približuje dunajski, je najlepše mesto na svetu (skupaj z osrednjeslovensko statistično regijo) res na poti proti stopnji razvitosti beloruske prestolnice. Ne samo to, najlepša prestolnica na svetu, z najlepšo pariferijo na svetu, se v zadnjih letih po razvitosti celo oddaljuje od vzhodnoevropskih prestolnic. Slovenska dinamika dohitevanja evropskega povprečjam je bila precej počasnejša, kot pri ostalih bivših komunističnih državah. Še huje je, slovenska ekonomija ne samo, da ni zabeležila podobnega razvojnega vzorca, kot nekdanji bratski narodi iz monarhije, ampak je iz Eurostatovih podatkov očitno, da je Slovenija po razvojnem vzorcu skorajda identična skupini držav južne Evrope. Ja, to je to, res nismo v istem košu kot vzhodnjaki, podatki pravijo, da smo tipični južnaki. Priznajmo si na glas, smo južnaki, tisti, ki so notorično znani po disfunkcionalnem institucionalnem okvirju, nestabilnosti tržne ekonomije, obsesiji s prerazdeljevem od produktivnega na neproduktivni sektor, politični nestabilnosti, odlaganjem strukturnih reform na nedefinirano prihodnost ter reševanjem vseh težav z zadolževanjem. Če ne želite deliti usode vse bolj nerazvite južno-evropske periferije, potem skupaj z nami odrešite Slovenijo za nov gospodarski zagon in blaginjo državljanov.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed