V Sloveniji je politična elita razsula gospodarstvo z najbolj neučinkovito obliko privatizacije, v kateri so tajkuni izropali slovenska podjetja, okostja pa prepustili državi in v plačilo davkoplačevalcem.

Uničevalci slovenskega gospodarstva

V Sloveniji je politična elita razsula gospodarstvo z najbolj neučinkovito obliko privatizacije, v kateri so tajkuni izropali slovenska podjetja, okostja pa prepustili državi in v plačilo davkoplačevalcem.

S tajkunsko privatizacijo je bila trasirana pot slovenskega gospodarskega propadanja, dolgoročne stagnacije in uničevanja razvojnih perspektiv. Pred dobrimi 15 leti je Danilo Slivnik še lahko zapisal sledečo tolažbo: »Toda lahko bi bilo veliko slabše in bi postkomunistična elita in mafija razsuli nacionalno gospodarstvo, tako kot sta ga denimo v Rusiji, Ukrajini, na Slovaškem, Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji itd. pri nas je bilo take težnje čutiti v letih 1992 in 1993, vendar je medijska razgrnitev nekaterih afer (Slovin, Hit, Primex, Smelt, Videm Krško, Tam itd.), zaustavila najbolj brezobzirno obliko privatizacije ter lastninjenje in gospodarsko preobrazbo spravila v znosne okvire, v katerih partijski in mafijski tajkuni niso pokupili na desetine tovarn, jih kapitalsko (ali tehnološko) izropali, njihova okostja pa prepustili neuspešni sanaciji države« (Potnikovo poročilo). Danes lahko ugotavljamo, kako se je z rahlim zamikom Sloveniji zgodilo natanko to: postopno razsutje nacionalnega gospodarstva z najbolj neučinkovito obliko privatizacije, v kateri so tajkuni tovarišijskega in domačijskega kapitalizma izropali slovenska podjetja, jih ogromno uničili, okostja pa prepustili državi in v plačilo davkoplačevalcem. Posledice so jasno vidne: bivša vzhodna Evropa po gospodarskem razvoju prehiteva Slovenijo in omenjena Slovaška je ena od najprodornejših perjanic. Pri nas tranzicija še kar traja, da si sicer nesposobna politično-tajkunska elita nakrade še zadnje ostanke velike požrtije. Tej eliti se pridružuje državna birokracija, ki jo sramotno kadruje SMC: Tilen Smolnikar in Zdenka Čebašek-Travnik sta dva obraza tega kadrovanja: prvi izkazuje popolno neznanje in nesposobnost za področje, ki ga je vodil, druga kaže grozljivo lakomnost – za vodenje Zdravniške zbornice ji ni dovolj 8000 evrov plače, hoče več! Državna birokracija kaže za svoje neznanje in nesposobnost neverjetno pogoltnost – po vzoru na politično-tajkunsko elito, ki jo nastavlja in vodi. Pokličimo odgovorne na zatožno klop – imena poznate!


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed