Ker želimo iz slovenske družbe res narediti učinkovito tržno demokracijo, ne totalitarističnega spačka, napovedujemo takojšen umik države iz gospodarstva.

Umik države iz gospodarstva

Ker želimo iz slovenske družbe res narediti učinkovito tržno demokracijo, ne totalitarističnega spačka, napovedujemo takojšen umik države iz gospodarstva.

Stalne politične akcije katerekoli vladajoče politične opcije v gospodarstvu (podprte s strokovnimi podlagami režimskih profesorjev podjetništva za vse čase) in vsakokratni naval vladajoči opciji naklonjenih podjetnikov na proračunski kolač daje občutek, da nas tranzicija ne vodi v tržno demokracijo, ampak v družbeno ureditev, ki je hibrid med ureditvijo, kot sta jo v tridesetih letih prejšnjega stoletja poznali nacistična Nemčija in socialistična Sovjetska zveza. Zakaj? V Sovjetski zvezi je bilo gospodarstvo popolnoma v domeni vladajoče politične klike, ki je v podjetja nastavljala birokrate in izbirala prednostne panoge, ki so bile deležne denarja drugih (v zameno pa so od njih pričakovali velik skok naprej). Razmere v slovenskem gospodarstvu so identične. Brez izjem se je še vsaka vlada doslej umikala iz gospodarstva tako, da je najprej iz monopolističnega raja izgnala birokrate, ki naj bi se v mandatu prejšnje oblasti pokvarili, in nastavila nove, ki so ji blizu in imajo to lastnost, da so neizmerno pošteni. Ti naj bi uredili razmere in kar v najkrajšem času pripravili podjetje na umik države. Dejansko pa, če privatizacije niso mogli izvesti tako, da bi v njej lahko sodelovala predvsem oblasti naklonjena podjetja, je postal umik države nemogoč. Seveda zaradi »objektivnih zunanjih okoliščin«. Recimo - razmere na svetovnih trgih niso bile več zrele (telekomunikacije), potem so nekatere panoge postale tako pomembna javna dobrina, da se jih ni smelo več prodati (elektrogospodarstvo, železnice) ali pa so že od nekdaj strateško tako zelo pomembne, da jih lahko prodamo samo delno ali pa sploh ne, nikakor pa ne Neslovencem (banke in zavarovalnice). Seveda so si vse slovenske vlade in njihovi svetovalci dovolili tudi diskrecijsko pravico razglasitve paradnih konjev, nacionalnih šampijonov in podjetniških tajkunskih elit, ki so bile upravičene do denarja, ki so ga zaslužili drugi. V nacistični Nemčiji je bil scenarij ravno obrnjen. Namesto da bi birokrati odhajali med podjetnike, so podjetniki odhajali v vlado, kjer so po svoji viziji in blagohotnem občutku za nacionalni napredek urejali gospodarstvo. Razmere v slovenskem gospodarstvu so identične. Sistem je namreč tak, da je trg prerazdeljevanja davkoplačevalskega denarja tako velik, da se povprečnemu podjetniku bolj splača preživeti večino svojega delovnega časa kot lobist ali pa s sedenjem v različnih državnih komisijah in odborih, kot pa na trgu konkurirati s svojimi izdelki. In če državnim podjetnikom zares uspe in postanejo projekt, pomemben za nacionalno stvar (pa ne gre samo za banke in trgovska podjetja, ampak tudi za visokotehnološke podjetnike), bo donos na sedenje na duhomornih birokratskih sestankih precej večji, kot če bi tekmovali s konkurenti na trgu. Pomislite samo, kako visoki morajo biti ti donosi na trgu prerazdeljevanja, če je v vsakem trenutku okoli katerekoli vlade ali v administraciji cele kupe napoleonskih tajkunskih podjetnikov, ki se jim bolj splača sedeti na neskončno dolgih sestankih in oktroirati življenja drugih konkurentov, kot se ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo. Od tod imate kot podjetnik (če se seveda vedete racionalno) v tej državi na voljo tri strategije. Prvič, povabite državo, da kot lastnica vstopi v vaše podjetje. Povedano drugače, zaprosite jo, da vaše podjetje nacionalizira. V tem primeru boste dobili državno pomoč in lahko boste onemogočali konkurenco, saj bodo poslovno okolje prilagajali vam (navsezadnje boste vi, ne vaša konkurenca, ključni element nacionalnega preživetja). Drugič, če se razglasite za visokotehnološko podjetje, vas bodo takoj razvrstili v kategorijo prednostnih projektov nacionalnega pomena. To pomeni, da boste deležni denarja, ki ga za vas zaslužijo drugi, samo zato, da boste pripomogli k ohranjanju iluzije, da gre tokrat zares za projekt, ki nas bo popeljal v sam vrh najrazvitejših držav sveta. In tretjič, s podjetniškimi kolegi lahko organizirate skupino podjetnikov, ki so iskreno zaskrbljeni za prihodnost Slovenije in imajo odličen altruističen načrt, kako rešiti državo. Potrebujete samo to, da vas svetovalci in reformatorji prepoznajo, katerakoli vlada razglasi za prednostni projekt nacionalnega pomena in vaši investicijski načrt bodo zaliti z denarjem drugih. Če pa vam katera izmed treh strategij ni všeč, ste zelo očitno zgrešili ekonomsko okolje, v katerem ste ustanovili podjetje, saj smo v 25 letih ustvarili gospodarski sistem, ki spodbuja prerazdeljevanje, ne podjetništvo. Ker želimo iz slovenske družbe res narediti tržno demokracijo, ne totalitarističnega spačka, kjer vladajo lokalni monopolisti, tretjerazredni podjetniški priskledniki in nevoljeni organi, napovedujemo takojšen umik države iz gospodarstva in izvedbo demonopolizacije, liberalizacije in deregulacije. V nasprotnem se nehajmo sprenevedati in enostavno preimenujmo Slovenijo v tisto, v kar se razvijamo, ne podalpsko Švico, v gospodarskega risa sredi Evrope, ampak v Putin-Göring Werke, komunistično-nacistično velepodjetje, ki so ga urejali centralnoplanski birokrati. 



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed