SOVA skriva dokumente o akciji "tajna diplomacija" in o tem, kako je svoje operativce po nalogu Bratuškove poslala v Bosno.

SOVA skriva dokumente

SOVA skriva dokumente o akciji "tajna diplomacija" in o tem, kako je svoje operativce po nalogu Bratuškove poslala v Bosno.

KPK bi ugotovila še veliko več, če bi v postopku pridobila dokumente SOVA-e, opravila razgovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem in bivšim predsednikom OZP Jožefom Kuničem. Dokumenti SOVA-e bi dokazali, da obstaja navodilo PV Alenke Bratušek uslužbencem SOVA-e, da opravijo preverjanje statusa zemljišča v Bosanskem Brodu; o izvedbi te akcije obstaja posebno poročilo SOVA-e. Prav tako bi dokumenti potrdili, da je na pogovore s predstavniki Vlade Republike Srbske z istim namenom poslala svojega posebnega diplomatskega odposlanca. Žal glede navedenega KPK zgolj sklene: "Komisija v predmetni zadevi ni mogla potrditi navedb, da naj bi v zvezi z ugotovitvijo resnosti namere (Nicholasa Omana) Vlada RS/predsednica Vlade RS angažirala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, ki naj bi opravila določene poizvedbe v Bosni in Hercegovini glede domnevnega darila - zemljišča. Ob odsotnosti takšne potrditve/podrobnejših informacij komisija zato niti na načelni ravni ne more ugotavljati, kaj bi takšno ravnanje lahko pomenilo z vidika kršitve protikorupcijske zakonodaje". KPK bi morala po uradni dolžnosti od SOVA-e pridobiti navedene dokumente. Zakaj jih ni uspela pridobiti, je vprašanje tudi za vodstvo SOVA-e, ki očitno še naprej ščiti bivšo PV Bratuškovo, kot da gre za načelno zaščito dejavnosti Vlade RS. Te dokumente lahko kadarkoli takoj pridobi PV dr. Miro Cerar, javnost obvesti o resničnih dejstvih in udejanji napovedana etična merila svoje vlade. 


Kar je pri povedanem širše zaskrbljujoče, je dejstvo, ki izhaja iz "Zaključnih ugotovitev" KPK, da je zunanji minister Karel Erjavec zavestno in naklepno zavajal delovno telo Državnega zbora (OZP) in s tem Državni zbor sam. Pri tem ne gre zgolj za politično odgovornost: na tej ravni je Erjavčeva odgovornost to, da slovenska diplomacija pod njegovim vodstvom doživlja mračni srednji vek, zunanja politika pa je povsem zamočvirjena. Gre za odgovornost pred zakonom: preiskovalni organi bi se morali vendarle vprašati, od kod takšna neverjetna potreba po prikrivanju, zavajanju in neresnicah ter kaj je tisto, kar se hoče prikriti. Enako velja tudi za vse ostale številne primere kršitev zakona o zunanjih zadevah in kazenskega zakona, na katere Sindikat slovenskih diplomatov nenehno opozarja, preiskovalni organi pa imajo očitno navodilo, da Erjavca obravnavajo kot "sveto kravo".

Glede na povedano pričakujem, da bo zunanji minister Karel Erjavec zaradi ugotovitev KPK nepreklicno odstopil oziroma bo to od njega zahteval PV dr. Miro Cerar. Sicer pa podpiram opozicijo v Državnem zboru, ki je proti ministru Erjavcu sprožila postopek interpelacije. K podpori interpelacije pozivam tudi poslance koalicije, ki želijo Sloveniji dobro. Interpelacija bo namreč slovenski javnosti pokazala, kdo dejansko ščiti interese slovenske države in njenih državljanov, kdo pa jih sprevrženo izrablja za uresničevanje in prikrivanje svojih proti-pravnih dejanj in zasebnih političnih interesov, ki blatijo ugled Slovenije v tujini in ogrožajo dobrobit slovenskih državljanov. Prav tako pričakujem, da bo zaradi ugotovitev KPK kot poslanka Državnega zbora odstopila Alenka Bratušek. Takšnih predstavnikov ljudstva ne potrebujemo in jih tudi ne bomo imeli.

Maja 2016 sem slovensko javnost obvestil o naslednjem:
Kot so poročali slovenski mediji, je Inšpektorat Slovenije za notranje zadeve dne 25. 8. 2014 proti meni vložil kazensko ovadbo zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov po 1. odstavku 260. člena Kazenskega zakonika. Ta je bila vložena na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije pod vodstvom Karla Erjavca. Ovadba je temeljila na indicu, da naj bi na novinarski konferenci 8. 7. 2014, na kateri sem z dokumenti utemeljil spornost mojega odpoklica z mesta veleposlanika Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in pri ASEAN-u, izdal tajne podatke.

Na omenjeni novinarski konferenci sem podal dokumentirana dejstva, da sem v času svojega službovanja v Canberri s strani kabineta tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek in ministra Karla Erjavca dobival navodila za kontakt z Nicholasom Omanom. To sem utemeljil z objavo elektronske korespondence in poročila iz nadzora Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po pregledu dokumentacije in pogovoru s pričami ugotovilo, da ni bilo najti elementov kršitev v mojem delu.

Danes vam sporočam, da je Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici dne 13. 5. 2016 zavrglo kazensko ovadbo, ki je bila vložena proti meni. To dokazuje, da je bila ovadba, sprožena s strani ministra Karla Erjavca, namenjena ustrahovanju in blokadi mojih nadaljnjih medijskih objav dejstev iz ozadja odpoklica in nezakonitega delovanja Ministrstva za zunanje zadeve. Slednje se je poslužilo kazenske ovadbe za utišanje dejstva, ki ga je potrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, da sem pri svojem delu ravnal po navodilih.

Z zavrženjem ovadbe je padel še eden od konstruktov Karla Erjavca. Zato bi še enkrat pozval h pokončni drži pred takšnimi oblastniki, ki pred nami prikrivajo svoja neetična in nezakonita dejanja. Morda je čas, da jih ljudstvo pokliče na odgovornost. Sam nimam več upanja, čeprav me je v tem času na pogovor sprejel celo predsednik vlade dr. Miro Cerar - vse kaže zato, da bi se pasel na moji nesreči. Tudi po tem, ko mi je KPK dala tako rekoč v vsem prav, se ni zgodilo nič. Vsi vpleteni so še vedno na svojih položajih: Lukšič je profesor na FDV, Bratuškova poslanka v Državnem zboru, Erjavec zunanji minister, Pahorja pa je ljudstvo za vse njegove dosežke nagradilo še z enim predsedniškim mandatom. Tudi meni so odredili svoje mesto - seveda kazensko, saj sem njihove nezakonite dejavnosti razkril pred slovensko javnostjo. Že četrto leto sem nezaposlen: maščevalno so poskrbeli za to, da sem izgubil delo na fakulteti in službo na zunanjem ministrstvu. Za njih sem izbrisan. (konec)

0 0
Feed