KOS v slovenski politiki ni uspel pridobiti klasičnih sodelavcev, čeprav je imel razdelano strategijo pridobivanja mladih perspektivnih politikov (Školč, Šuklje, Janša).

Sodelavska agenturna mreža KOS-a v Sloveniji

KOS v slovenski politiki ni uspel pridobiti klasičnih sodelavcev, čeprav je imel razdelano strategijo pridobivanja mladih perspektivnih politikov (Školč, Šuklje, Janša).

Vodstvo KOS ni hotelo priznati, da se med slovenskim ljudstvom in armado poglablja prepad in da je armada oddaljena od politične realnosti ter zato vse bolj izolirana: »V takšni situaciji je KOS prevzel funkcijo zagotavljanja popolne kontrole nad vsem, kar je armado na slovenskem ozemlju ogrožalo. To pa je bila predvsem politika novega vodstva Slovenije, proti kateremu se je KOS opredelil za najbolj trdo, praktično sovražno stališče. KOS se je spremenil v klasično politično policijo, česar se je večina njegovih pripadnikov zavedala, vendar je bilo vse opravičeno in argumentirano z zahtevami vodstva iz Beograda. KOS se je zatekal k vsem mogočim sredstvom in oblikam dela, vključno z razpredanjem mreže sodelavcev kjerkoli je bilo to mogoče. Vse kar je bilo v zvezi s pripravami na volitve, dogodki po volitvah, predvsem pa proces osamosvajanja, je bilo predmet spremljanja KOS (predvolilni shodi, okrogle mize, tiskovne konference, članki, komentarji, alternativni časopisi itd.)«.


KOS je proizvajal ogromno število varnostnih ocen in informacij, svojo dejavnost pa je razširil še na spremljanje slovenskih organov za notranje zadeve, predvsem SDV oz. VIS in Teritorialno obrambo. V osnovnem fokusu so ostajale razmere v slovenskih strankah, strankarski prvaki in njihova stališča do armade in Jugoslavije. Delo KOS je bilo razdeljeno tako, da je bil določen operativec zadolžen za pokrivanje ene stranke s ciljem operativnega prodora in pridobivanja sodelavca v njej: s tem je imel KOS že bogate izkušnje od prej - kot navajajo nekateri dokumenti VIS, je poleg agenture SDV (Silvana Košuta) v vodstvu ZSMS delovala tudi agentura KOS (Bečir Sirovina, Danijel Božič). V obdobju pred in po procesu proti četverici je slovenska SDV posredovala precej informacij KOS-u. Medtem ko je KOS izvajal operativno akcijo »Mladost«, je takoj po začetku procesa iz Beograda prišla posebna naloga za slovensko SDV - operativna akcija, imenovana »Ozadje« - kjer je bilo treba intenzivno delati na spremljanju dogodkov okrog procesa z izhodiščno predpostavko, da je vrh slovenske mladinske organizacije agent Zahoda pri razbijanju Jugoslavije.

Raziskave VIS-a so kazale, da KOS v slovenski politiki ni uspel pridobiti klasičnih sodelavcev, čeprav je imel razdelano strategijo pridobivanja mladih perspektivnih politikov in so bili zaznani poskusi angažiranja Jožefa Školča, Boruta Šukljeta in Janeza Janše. Slednjega so dodatno poskusili angažirati takrat, ko je sedel v preiskovalnem zaporu: general Vasiljević se je osebno lotil priprave na angažiranje in je vodil pogovore z Janšo. Z različnimi operativnimi pristopi »in z obljubami, da bo dobil minimalno kazen, če bo sodeloval, (je) obdeloval sogovornika, pri čemer je s kombiniranjem različnih vprašanj na temo napadov na armado pridobil ocene in komentarje JANŠE o motivih, političnih ozadjih in oblikah slovenske protiarmadne dejavnosti. KOS je pogovore z JANŠO izkoristil za oblikovanje svojevrstne ocene o krivdi slovenske politike za protiarmadne procese in razbijanje Jugoslavije. Te ocene so v kasnejšem obdobju v dobršni meri vplivale na oblikovanje politike armadnega vrha proti Sloveniji, ki je bila skoncentrirana na rušenje slovenske oblasti...«. Tudi ko je bil predsednik ZSMS Jožef Školč med služenjem vojaškega roka operativno spremljan, je KOS iz njegovih pogovorov z generalom Vasiljevićem za vodstvo v Beogradu oblikoval celo vrsto informacij.

V začetku leta 1991 je v KOS prevladala ocena, da bo mogoče le z rušenjem slovenske oblasti disciplinirati slovenski narod in mu tako spremeniti stališča v armadi naklonjena in prijateljska. Slovenijo je treba zlomiti in pokoriti, slovenskemu narodu pa pokazati, da je bil zaveden s strani lastne vlade in demonstrirati polno bojno moč JLA. Glavni scenarist in kreator proti-slovenske strategije KOS je bil že večkrat omenjeni general Aleksandar Vasiljević, ki je v Ljubljani deloval prek svojih nameščencev - Malkoća, Matića, Nedovića in Vujovića. Sodelavska agenturna mreža KOS se je širila v več smereh, sodelavci pa so bili usmerjani na spremljanje ljudi, ki so širili proti-armadno razpoloženje, pridobivanje podatkov o političnih spremembah, obnašanju slovenskega političnega vodstva in ugotavljanju razpoloženja med ljudmi. Širino zastavljenih ciljev za VIS potrjuje podatek, da je KOS pridobival sodelavce v civilnih strukturah tudi med študenti - v glavnem otroci oficirjev JLA - ki so spremljali obnašanje študentske populacije in profesorjev na univerzi. Ena od obdelav je bila vodena nad Teodorjem Geršakom, za čigar spremljanje je bil zadolžen sodelavec KOS Tihomir Mirković s psevdonimom »Tihi«, profesorski kolega s katedre za obramboslovje na FSPN. S to obdelavo je KOS zbral podatke o dr. Antonu Beblerju, vodilnem slovenskem vojaškem teoretiku: vodstvo KOS je dalo nalogo za pristop in angažiranje na temelju obremenilnega materiala, iz katerega je izhajalo, da je Bebler »razredni sovražnik«. (se nadaljuje)

0 0
Feed