Edini kriterij za javno dobro je izbor svobodnih ljudi, ponudba podjetniškega individualizma, avtonomna civilna družba in omejena vlada.

Smo za novo republiko

Edini kriterij za javno dobro je izbor svobodnih ljudi, ponudba podjetniškega individualizma, avtonomna civilna družba in omejena vlada.

Če povzamemo, si gibanje NOVA PRIHODNOST prizadeva za:

Učinkovito pravno državo: pravni sistem mora strogo in učinkovito uveljavljati svoja načela, ki izhajajo iz pravne kulture. Enakost pred zakonom ne pozna nobene izjeme, privilegijev in gnilo jabolko mora biti hitro odstranjeno, še preden bi utegnilo vplivati na ostale.

Politično kulturo: aktivnega državljana politika najprej zanima po tem, da svoje življenje presoja po denarnici in v skladu s tem, kdo mu jo napolni več. Politična strpnost mora biti cenjena tako med državljani kot med politiki.

Posle: ljudstvo naj se peča s posli in celo politika mora postati posel. Politik bo ob volitvah povedal, koliko je prispeval k odpiranju novih delovnih mest in to bo tudi merilo volivcev, ki niso več vajeni pasti na nobeno pogrošno ideologijo, še posebej tisto, ki je Slovenijo spremenila v državo za politične povzpetnike in tajkunska omrežja, v plen privatnega interesa.

Politično stabilnost: volilni sistem je treba pomakniti v smeri večinskega, da bi se za krmilom izmenjevali dve ali tri večje stranke. Na ta način se lahko Slovenija izogne majavim večstrankarskim koalicijam, kjer potem najmanjše stranke izsiljujejo in vodijo igro. Slovenija je najlepši primer takšne politične nestabilnosti, ki s seboj nosi tudi nestabilnost poslovnega okolja.

Liberalne reforme: večina držav EU je izvedla krepke in najprej nepriljubljene liberalne reforme, ki so v temelju spremenile države in jim omogočile gospodarsko. Poseben poudarek je v teh reformah dan družinskim podjetjem in mladim podjetniškim začetnikom. Vsem slovenskim izvoznim podjetjem mora streči enotni sistem gospodarske diplomacije in jim v tujini nenehno in prodorno odpira vrata.

Tuje investicije: razglasiti velja, da je Slovenija »open for bussines«, kar predstavlja povabilo k novim in večjim neposrednim tujim investicijam. Slovenija mora tekmovati za tuje investicije, pri čemer se nacionalni pripadnosti investitorjev ne gleda v zobe. Privabljanju tujih investicij mora biti v največji meri podrejena slovenska zunanja politika.

Tekmovalno okolje: nove generacije je v izobraževalnem sistemu treba od malih nog navajati na zdravo tekmovalnost v športu, znanju, pri poslu, v politiki itd. Univerze v Sloveniji morajo postati boljše in delovati kot poslovne korporacije, ki prodajajo znanje. Poudarek je na praktičnem naravoslovnem študiju. Uvod v izobrazbo je poduk o lastni odgovornosti, zanašanju samega nase in na svoje sposobnosti, ki jih lahko uveljaviš v tržnem okviru in brez razmišljanja o tem, kaj da ti je dolžna država - razen študijskih kreditov.
Sindikate: slovenski sindikati so relativno močni in dobro organizirani. Toda politiko morajo prepustiti strankam, sami pa se naj posvečajo razreševanju delovno-pravnih in socialnih vprašanj. V pogajanjih z lastniki ali vlado naj prevladuje logika kompromisa v dobro celotnega slovenskega gospodarstva.

Politične voditelje: ob večjih strankah bi se že znotraj njih opravila selekcija najboljših liderjev, ki bi svoj profesionalizem kovali v opoziciji in po lestvici napredovanja. Politična odgovornost je izjemno pomembna in nosilec določene funkcije odstopi sam od sebe že ob manjših nedoslednostih.

Medije: mediji naj se razvijajo v svobodi in raznovrstnosti. Stopnja profesionalnosti mora postati visoka, kdor pa je ne dosega, je javno izpostavljen kritiki. V medijskem svetu bi morali najti tudi mnenjske voditelje število intelektualcev, ki ohranjajo visoko raven javne razprave.

Na podlagi resnih reform in ustavnih sprememb moramo skleniti novo družbeno pogodbo in osnovati novo republiko. V tej drugi republiki veljajo le tisti zakoni, ki si jih je predpisalo ljudstvo samo. Pri tem velja izhajati iz liberalne predpostavke, da ne obstaja nobena končna resnica o tem, kaj je za družbo dobro. Edini kriterij za javno dobro je izbor svobodnih ljudi, ponudba podjetniškega individualizma, avtonomna civilna družba in omejena vlada. To omejujejo zakoni in institucionalna delitev oblasti z medsebojnim nadzorom. Samo moč lahko omejuje moč, ne pa moralna navodila. Vladavina zakona uokvirja vlado, da se ne bi lotila vsebinskih moralnih ciljev, med katerimi so najnevarnejši poskusi podrejanja ekonomije moralno-političnim ciljem. Neko politično dejanje je zakonito – ali pa ni; o morali pa naj sodijo in razpravljajo za to izvežbani filozofi, teologi itn. Za skupni etični temelj zadostujejo osnove judovsko-krščanske kulturne tradicije. (se nadaljuje)

0 0
Feed