Kot vladarje Slovenije so vladajoči politiki ustoličili privatizacijske demone, ki vodijo državo na obrobje zgodovine, nas, državljane pa v revščino.

Privatizacija po slovensko

Kot vladarje Slovenije so vladajoči politiki ustoličili privatizacijske demone, ki vodijo državo na obrobje zgodovine, nas, državljane pa v revščino.

Tajkunizacija Slovenije je obstoj politično-gospodarskih konglomeratov, ki razumejo slovensko gospodarstvo kot igrišče za pridobivanje plenilskih rent. V tej državi je politično-tajkunska elita ustvarila sistem, kjer je glavni cilj vsakokratne oblasti, da z izigravanjem pravne države ustvari čim večje kapitalsko zaledje, cilj gospodarskih mrež pa, da poberejo čim večje ekstradobičke brez tekmovanja na trgu in seveda na račun porabnikov. Medtem ko preostale države privatizirajo, da bi povečale učinkovitost gospodarstva, mi privatiziramo zato, da bi posamezne državno-tajkunska podjetja ohranila svoj monopol, da se mediji uklonijo vladajoči politični opciji, da se kupuje naklonjenost volivcev in podobno. Zato naj nikogar ne preseneča, če so ustvarili gospodarstvo, ki bo čez nekaj let do kraja privatizirano po »najbolj pravičnem in narodno zavednem konceptu« na planetu, hkrati pa bo v celoti na robu kolapsa. Pomislimo, kako se je privatizacija v Sloveniji sploh začela. Spočetje tega procesa je temeljilo na dveh ideoloških izhodiščih: prvič, mreža rdečih direktorjev je koristna, zato naj ostane, in drugič, Slovenija naj se v tranzicijo poda počasi, izolirano od preostalega sveta. V tem okviru, ki je nastal deloma kot posledica delovanja močnih tajkunskih interesnih skupin in deloma kot ideološka blodnja šarlatanskih slovenskih ekonomistov, smo dobili certifikatno privatizacijo, kjer so sredstva posameznikov upravljali ti sami ali pa različni investicijski skladi, istočasno pa sta dva paradržavna sklada z namenom upravljanja pokojninskega sistema (Kad) in odškodnin za denacionalizacijske upravičence (Sod) postala najpomembnejša igralca na kapitalskem trgu. Ob tesnem zaprtju za neposredna tuja vlaganja (ker so pri politiki najeti dežurni domačijski ekonomisti »znanstveno« potrdili, da tujci kradejo in vnašajo nestabilnost v gospodarstvo) se je začelo tekmovanje v grabljenju premoženja in pridobivanju moči med posameznimi tajkunskimi interesnimi skupinami. Medtem ko se je koaliciji rdečih direktorjev, rdečih politikov in rdečih sindikatov posrečilo razpresti svoje interese in ustvariti svoje monopole, je desna polovica političnega pola v to igro vstopila prepozno in slabotno – pa vendar. Čeprav sta bili obe koaliciji ideološko različni (vsaj nominalno, če je že vodja opozicije nekdanji komunist), so bile metode enake - ustavitev privatizacije v vseh sektorjih, razen če so si s privatizacijo lahko zagotovili posebne politične in tajkunske interese. Na večini trgov (zavarovalništvo, bančništvo, distribucija goriv, mrežni trgi, mobilna in fiksna telefonija, trgovina na drobno, proizvodnja pijač, mediji) se je privatizacija, ob raznih populističnih izgovorih (nacionalni interes, nacionalni šampioni, zaščita nastajajoče domače industrije, neustrezna cena na mednarodnih kapitalskih trgih ...), popolnoma ustavila, posledica je bila nastanek monopolov, ki so se navkljub mehanizmom pravne države nemoteno razvijali, in to celo ob kartelnih dogovorih! Cela množica trgov je monopolizirana z različnimi tržnimi distorzijami in izčrpava zasebno potrošnjo, konkurenca na številnih trgih je nična, posledično imamo po podatkih Eurostata najnižjo dinamiko nastajanja podjetij, po podatkih GEM pa najhitreje umirajoča podjetja v regiji. Trg dela je najbolj tog, bančni trg je med najšibkejšimi v regiji, prestrukturiranje podjetij najpočasnejše, mediji pa izpostava najmočnejših tajkunskih interesnih skupin. Imamo pa neverjetno število monopolov, ki zase trdijo, da so branik pravičnosti, socialnih momentov in slovenstva. Kot vladarje Slovenije so nam vladajoči politiki ustoličili privatizacijske demone, ki vodijo državo na obrobje zgodovine, nas, državljane pa v revščino. Končajmo zgodbo s cerarji, pahorji, erjavci itd.! Narod naj si piše sodbo sam – in izbere voditelje, ki znajo biti državniki in zagotoviti novo slovensko prihodnost.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed