Živimo v času politične nestabilnosti vlade, avtoritarne velike države, ki troši prek vseh razumnih meja, in posledic finančnega genocida nad slovenskimi državljani.

Postanimo politična nacija in se uprimo!

Živimo v času politične nestabilnosti vlade, avtoritarne velike države, ki troši prek vseh razumnih meja, in posledic finančnega genocida nad slovenskimi državljani.

Izhajamo iz spoznanja, da gospodarstvo ne more biti slabo, slaba je lahko le vlada – ali kot je znal reči Ronald Reagan: »vlada problemov ne rešuje, jih samo povzroča«. Slovenska politična elita seveda stoji na nasprotnem bregu, kajti ni se sposobna dvigniti nad slepo pragmatizirano politično mišljenje. Njena kultura intelektualnih povprečnežev zna proizvesti zgolj protislovje med moralno strogostjo pred volitvami in popolno nemoralnostjo po njih. Kolateralni proizvod vladajoče neodgovornosti so sto tisoči, ki jih je država od vzgoje in izobraževanja naprej spravila v povsem odvisen položaj. Ti se poganjajo za zvezami in privilegiji, ki jih deli vsakokratni »lastnik« države, in so po svoji biti neskončno daleč od samoustvarjalnih državljanov, ki sprejemajo lastno odgovornost za oblike dobrega življenja in zahtevajo enakopravnost državljanov ter enakost življenjskih priložnosti. Politična nestabilnost vlade, ki jo zamaje vsak kekec, avtoritarna velika država, ki troši prek vseh razumnih meja, gospodarska kriza, ki se nadaljuje v obliki razvoja ne-razvoja, in posledice finančnega genocida nad slovenskimi državljani bi morali slednje približati državljanski neposlušnosti. Ta ne predstavlja militantnega dejanja ali dejanja obstrukcije, temveč ljudsko, nenasilno politično dejanje, ki je nasprotno zakonu zato, da bi zakon – in obstoječo vlado – spremenilo. Namen družbene pogodbe je zagotoviti varnost in materialno blagostanje vsem državljanom; ko teh zagotovil ni, pomeni, da pogodba ni bila spoštovana. Če trenutna brezbrižna oblast od nas terja poslušnost zakonom, bi to pomenilo, da moramo biti poslušni nečemu, s čimer se ne strinjamo, kar ni v naše dobro. To pa nasprotuje logiki družbene pogodbe – beri: ustave – katere namen je, da je v korist prav vseh državljanov Slovenije. Ker se dogajajo krivice, družbena pogodba opravičuje in utemeljuje državljansko neposlušnost. Prav ta je pogoj za to, da slovensko ljudstvo prekine s strategijo zimskega spanja. Vodnikovo »dramilo« je lahko misel Thomasa Jeffersona: republika se ne more obdržati v pogojih revščine, nezaposlenosti in popolne ekonomske odvisnosti od države. Ker gre tu za oblast volkov nad ovcami, »je nekaj upora tu in tam dobra reč – v svetu politike je nujen kot nevihte v fizikalnem«; upor je »zelo potrebno zdravilo za dobro zdravje dežele«. V tem smislu mora slovenski narod šele postati politična nacija, ki svoje bitke dobojuje – tako kot Američani, Francozi ali Srbi. In ker Slovenci to še nismo, smo pred usodnimi spremembami sveta in velikimi preizkušnjami, ki prihajajo, kot že tolikokrat v zgodovini usodno nepripravljeni. Ukrepajmo zdaj.


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed