Leto 1 slovenske svobode še ni nastopilo: Slovenci so rojeni svobodno, a glej, povsod ležijo v verigah lastne države.

Nobenih davkov brez cenejše države

Leto 1 slovenske svobode še ni nastopilo: Slovenci so rojeni svobodno, a glej, povsod ležijo v verigah lastne države.

[april 2016]

Leta 1873 je v Oxfordu William Harcourt zapisal tole poučno misel: "Svoboda ni v tem, da druge pustiš storiti, kar ti misliš, da je prav. Razlika med svobodno vlado in vlado, ki ni svobodna, je načeloma tale - da vlada, ki ni svobodna, posega v vse, kar more, svobodna vlada pa ne posega v nič, razen v kar mora. Despotska vlada poskuša vsakogar prisiliti, da dela, kar ona hoče, liberalna vlada pa poskuša - do koder ji dovoljuje varnost družbe - vsakomur omogočiti, da dela po svojih željah". Če znamo brati, v zgornjem navedku najdemo tudi razliko med slovensko in liberalno vlado: vse dosedanje slovenske vlade so prakticirale socialni avtoritarizem, birokratsko samovoljo, hiper-produkcijo zakonov, ki prepovedujejo, in despotske davčne obremenitve. Opravka imamo torej z ne-svobodnimi proti-liberalnimi vladami, ne pa s svobodnimi liberalnimi vladami. Velikost slovenske vlade raste iz leta v leto, z njo vred pa tudi nadzor nad civilno družbo, iz katere so s svojim bojem za redistribucijo k državi pripuščene le določene privilegirane interesne skupine. V nasprotju s tem so pravice posameznika vselej pravice proti državi. Gre za dolžnost neposeganja in nevmešavanja države, zato je v tem smislu liberalna vlada vselej omejena vlada.

Leta 1991 smo si Slovenci priborili samostojno državo, ki je ponudila temeljni okvir za svobodo posameznika. Toda leto 1 te svobode še ni nastopilo: Slovenci so rojeni svobodno, a glej, povsod ležijo v verigah lastne države. Morda bi zato morali obuditi mit zgodbe z naslovom "Pod svobodnim soncem": mi vsi smo Iztoki in bi se morali kot davkoplačevalci upreti državi. Ne plačujmo davkov, dokler resno ne znižate števila državnih birokratov in dokler radikalno ne pocenite države. Če so v ZDA leta 1776 na zastavo svobode zapisali no taxation without representation, v Sloveniji leta 2016 zapišimo: nobenih davkov brez cenejše države. Takšno stališče izhaja iz metodičnega nezaupanja v državo in sposobnost slovenskih vlad, da znajo pametno porabiti naš davkoplačevalski denar. Toda v Sloveniji je vse preveč ljudi odvisno od države in njene pomoči. Vlade te države namreč demonizirajo zasebni sektor, steber gospodarskega razvoja države in posameznikove svobode. Kar velja na oni strani Karavank, ne velja na tej: zdrava kmečka pamet nalaga, da je zasebna pobuda posameznikov tista, ki razvija podjetništvo, nova delovna mesta in tuje investicije. Vendar - če je takšen liberalizem, ki povezuje svobodo in napredek, uradna ideologija zahodnega sveta, je socializem še vedno uradna ideologija Slovenije pod hegemonijo tranzicijske levice.
Rečeno s Tocquevillom: odprto ostaja, ali bomo imeli republike blaginje ali revščine, zakonov ali brez-zakonja, republiko, ki priznava in ščiti pravice posameznikov v civilni družbi, ali republiko, ki te pravice omejuje in ogroža - z eno besedo: liberalno ali zatiralsko republiko. Ta problem so mnoge zahodne - pa tudi vzhodne - države z liberalnimi reformami rešile že pred desetletjem in več, zato tam blaginja nenehno raste. Zadnje finančne krize ni bilo posebej čutiti, saj je gonilna sila reformiranih skupnosti enakost pogojev. V Sloveniji pa imamo demokracijo brez tistega, kar jo dela koristno: imamo samo toliko kapitalizma, da vidimo škodo, ki jo prinaša, ne poznamo pa koristi, ki jih lahko da. Eno so otipljive koristi, toda ljudem se vseprisotna velika država in tajkunska ekonomija upira tudi zato, ker sta v podpori ena drugi obe nelegitimni, uzurpatorski in zatiralski. Svoboda države s seboj nosi ne-svobodo civilne družbe, razen v nekem pomembnem delu: tajkunski del civilne družbe je privatiziral državo in medije v korist lastnih interesov. Proti svojim nasprotnikom tako izrabljajo tako policijo, varnostne službe in medije: montirani histerizaciji javnosti sledi javni linč, ki nima ničesar skupnega s pravno državo, utemeljeno obtožbo in sodbo.

O podobnih razmerah, kjer se vlada podreja željam ljudstva in parlamenta, obeh prepreženih z vpitjem histeričnih medijev, v Federalistu št. 71 piše že Alexander Hamilton: "Vem, da bi bila za nekatere najbolj priporočljiva tista izvršna oblast, ki bi se hlapčevsko podredila željam ljudstva… . Da mora mnenje ljudstva, kadar je pretehtano in zrelo, usmerjati ravnanje tistih, ki jim zaupa svoje zadeve, izhaja iz same vzpostavitve republikanske ureditve; vendar republikanska načela ne zahtevajo, da se morajo podvreči najmanjši muhi ljudskih strasti ali da takoj ustrežejo vsem trenutnim nagibom, ki jih množici podtikajo premeteni ljudje, ki podpirajo njihove predsodke, da bi izdali njihove interese". Skratka, ljudstvo se pogosto moti, ker ga obdelujejo mediji, razni pretkani paraziti, pohlepneži in pridaniči. V takšnem primeru se moramo (tako kot že več kot desetletje počnemo libertarci) spopasti s trenutno zmoto ljudi, tudi za ceno nenaklonjenosti, hkrati pa poskušati oblikovati neodvisne pluralistične civilno-družbene vire informiranja. Tudi vlade se pogosto motijo: ni dovolj, da imamo vlado, ki izhaja iz suverenosti ljudstva; za liberalno družbo je nujna pozornost državljanov za vse, kar ogroža svobodo in zasebni podjetniški interes. Ta nadzor kulminira v zamenjavi vlade, ki uveljavlja demokratični despotizem in ima svoje državljane za ovce. Nismo ovce, zato se je treba upreti pritisku vladnih trobil, ki terjajo, da prilagodimo svoje ideje večni in samovšečni - po slovensko zaplankani - konformnosti. (se nadaljuje)

0 0
Feed