Politika Kučanovih in Janševih strank ni usmerjena v blaginjo državljanov, ampak v medsebojne spopade in kulturni boj; čas je za novo sredino.

Ne Kučan ne Janša

Politika Kučanovih in Janševih strank ni usmerjena v blaginjo državljanov, ampak v medsebojne spopade in kulturni boj; čas je za novo sredino.

V zadnjih nekaj letih je ZL levi pol slovenske politike stavil na sledeče strategije pridobivanja političnega prostora: prvič, politično interpretacijo sodnih postopkov zoper Janeza Janšo, drugič, ekstremno politično demagogijo tipa Mesec–Židan, in tretjič, iluzijo o čistem začetku, ki jo je prodajala Cerarjeva SMC. Tudi če ste zagrizen levičar, se ne boste spomnili kakšnega drugega političnega vzvoda, posebno ne kake programske inovacije tipa Blair ali Schröder ali slovaški Fico, prav nič ni bilo programskega, kar bi seglo na sredino in s tem rekonfiguriralo politični prostor. Strinjati se boste morali tudi s tem, da je političen uspeh SMC z iluzijo o novem začetku levice na Slovenskem lahko bil le posledica političnega dokazovanja preko pravnih vzvodov, da je Janša kriminalec in uporaba demagogije je bila lahko mogoča zgolj zaradi tega, ker je enostavno zmanjkalo časa, da bi nastal resen programski blok levice, ki bi segel na sredino. Torej? Prvobitni pogoj je bil jahati na Janševih sodnih procesih in jih politično interpretirati. In bodimo realni: zadnjih nekaj volitev, je poleg power point programa SMC, levica volilnemu telesu ponujala izključno sodne procese, ki naj bi dokazovali Janševo politično degenerirano naravo. Politična zloraba prava za namene izboljšanja pozicije na političnem trgu je označila nov začetek slovenske levice s SMC. Ta je bil potrjen, ko so poslanci dvignili roke in se odločili, da Janez Janša ni del državnega zbora. Pri tem so dobro razumeli, kaj počnejo, in jasno jim je bilo, da ustavna interpretacija njihovega dejanja morda ne bo ravno njim v prid. Vendar so vseeno politično hazardirali, saj veste, vsi ostali procesi proti Janši jim dajejo legitimnost: zaradi Patrie sedi, zaradi KPK je izgubil vlado, torej je Janša človek brez politične kredibilnosti. Svež začetek bi jim morda celo uspel, ker - saj veste - če pravni sistem ne zmore, super-etika poslancev lahko. Katastrofičen rezultat na Ustavnem sodišču je povedal nekaj drugega: spet je zmagal Janša in posledično je politična interpretacija, ki so jo zastavili levičarji danes diametralno drugačna: ni novega začetka s SMC, je le še en Kučanov bastard, le še ena inkarnacija slovenskega komunističnega plemstva. Strateško gledano, so stranke slovenskega levega prostora izpadle kot ekstremni politični bedaki. Staviti vse na to, da bo sodni sistem namesto njih dokazal, koga morajo volivci voliti, je bila vrhunska napaka ne samo zato, ker je Janša preko sodnega sistema vrnil politični bumerang, ampak tudi zaradi tega, ker levica nima več nobenega aduta v rokah. Lahko sicer upajo na preiskave v zvezi z verižnimi nepremičninskimi transakcijami, ki jih je počel Janša, ampak ker so že tolikokrat poprej popolnoma neuspešno posilili sodni sistem za namene političnih spopadov, je kredibilnost tovrstnih strategij nična. Lahko tudi upajo, da bodo napisali kak program, s katerim bi prepričali volivce, da je programska usmeritev SDS pot v tajkunski neoliberalizem, ampak tudi to je mrtva strategija. Zakaj? Zato, ker so njihovi start-upi od Jankovića do Mesca ljudstvo navlekli zgolj na demagogijo, to pa je obrodilo ekstremno zavračanje kakršnihkoli programskih vsebin s strani volilnega telesa. Seveda lahko ustanovijo še eno novo stranko, ampak kdo jim bo sploh še verjel? Kaj bi se morali levičarji naučiti? Prvič, ni dovolj odhajati na volitve z mantro »volili bomo tudi Jankovića, samo da Janša ne zmaga«. Počasi bodo morali razumeti, da gre tudi za program in da lahko samo beloruski komunisti zmagujejo brez programa. Drugič, nepovratno se mora zaključiti obdobje ljudi kot so Kučan, Pahor, Cerar, Erjavec, Bratuškova in Židan; vsi po vrsti so grobarji levice. Njihove ideje so bedaste, strategije dokazano nepremišljene in poteze popolnoma neumestne ter časovno dezorientirane. Bodimo iskreni, niso naredili tega, kar so obljubljali svojim volivcem, in Janše niso zaustavili, kot so se sveto pridušali. Tretjič, leve stranke se morajo očistiti in najti sposobne ljudi, ki razumejo, da je njihova domovina EU, njihova politika pa mora biti usmerjena v blaginjo državljanov, ne pa v spopade z Janšo. In četrtič, naučili bi se lahko, da svojih političnih tez ne morejo potrjevati preko nepolitičnih instrumentov, kot so sodni sistem, mediji in para-državna podjetja z mrežo tajkunskih interesnih skupin. Ker se tega ne bodo naučili, jih bodo državljani Slovenije odvrgli in volili ne Kučana-ne Janšo, ampak novo sredino.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed