Slovenski državljani naj ponovno odločijo, ali še želijo ostati v neprenovljeni EU ali pa hočejo znova vzpostaviti polno slovensko suverenost.

Najprej Slovenija!

Slovenski državljani naj ponovno odločijo, ali še želijo ostati v neprenovljeni EU ali pa hočejo znova vzpostaviti polno slovensko suverenost.

Erjavčeva evropska zunanja poliitka je takšna, da je slovenski prispevek k EU nič drugega kot tretjerazredno kopiranje tretjerazrednega videnja, kaj naj bi EU bila. Slovenski prispevek k EU je ničen: čeprav smo člani EU kar nekaj časa, pa je še vedno zelo očitno, da slovenska politika ne ve, kaj počnemo v tej ekonomsko-politični uniji. Prav tako kot nismo vedeli v nobeni uniji doslej, pa vendar smo vedno z veseljem sprejeli najrazličnejše monarhije in totalitarizme ter potem bolj ali manj pasivno čakali, dokler se niso sesule. Še več, slovenski prispevek k EU je enak ničli, saj kot članica vseskozi vztrajamo pri najbolj neumnih floskulah, kot jih je polna ti. »ljubljanska pobuda« za novo evropsko ustavo, pri najbolj ne-tržnih načelih delovanja ekonomije, kot je skupna kmetijska politika, in najbolj sprevrženih oblikah demokracije, kot sta evropski parlament in evropska komisija. Nekdo bi pomislil, da je država, ki je pred nedavnim prišla iz zveze, kjer sta bila politični in ekonomski trg predmet neformalnih dogovorov partijskih modrecev in skupine izbrancev v gospodarstvu, bolj občutljiva za pomanjkanje demokracije in delovanje tržnega mehanizma. Vendar očitno ni tako. Če bi slovenska vlada bila na ravni naloge, bi morala razmišljati, kaj počne, in zahtevati, naj bo EU tisto, zaradi česar smo se odločili, da se ji pridružimo: ekonomsko-politična unija, temelječa na kapitalistični demokraciji, ne pa neki hibrid med ZDA in rajnko Sovjetsko zvezo. Konkretno, slovenska vlada naj predlaga popolno revizijo ideje o evropski ustavi in zahteva minimalno ustavo z najbolj splošnimi kodifikacijami formalnih in neformalnih institucij. Predlaga naj takojšen prehod s sovjetskega sistema odločanja na bolj neposredno demokracijo, z drugimi besedami, da evropski parlament postane najvišje zakonodajno telo, in ne odložišče za posameznike, ki se v Bruslju sončijo za denar davkoplačevalcev. Prav tako naj se evropska komisija spremeni v pravo vlado, ki je odgovorna volivcem, in ne birokratskemu kolesju nacionalnih in nadnacionalnih organizacij. Še več, Slovenija naj predlaga popolno spremembo evropskega proračuna, ki naj se usmeri na skupno evropsko policijo, skupno evropsko vojsko in skupno evropsko diplomacijo. Odpravi naj proračun kot sistem subvencioniranja različnih interesnih skupin in denar usmeri v zagotavljanje varnosti državljanov EU. Odločno se lahko zavzame tudi proti fiskalnemu poenotenju in spodbuja davčno tekmovanje med državami članicami. Tudi če se ne strinjate z zgornjimi predlogi, drži kot pribito, da takšna EU, kakršna je danes, ni vzdržna. Vključiti smo se hoteli v demokratično združbo držav, ki prisega na tržni kapitalizem, in glede na to, da smo imeli v zgodovini že preveč krvavih izkušenj z družbenimi eksperimenti, je jasno, da je edino, kar bi lahko racionalno volilno telo štelo aktualni vladi v korist, to, da bi poskušali v EU uveljaviti agendo o demokratizaciji in uveljavitvi tržnega kapitalizma. Vse drugo je enako blefiranje, kot smo ga bili deležni v habsburški monarhiji, Kraljevini Jugoslaviji in titoističnemu totalitarizmu. Prav zato je blefiranje z velikimi in »pomembnimi« govori, banketi, sprejemi in fantazijami o zunanjepolitičnem pomenu Slovenije zgolj jasno znamenje, da vlada nima pojma, kaj počne v EU, in da bi se lahko, zaradi nje, vključili tudi v Afriško unijo. Če je temu tako – in tako je – naj slovenski državljani ponovno odločijo, ali še želijo ostati v takšni neprenovljeni EU in hočejo znova vzpostaviti polno slovensko suverenost. Racionalno pretehtajmo koristi in odločimo. Za nas v vsakem primeru velja: najprej Slovenija!




Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed