Vladajoča elita ni zmožna zagotavljati akumulacije kapitala podjetnih posameznikov, kajti v nasprotnem bi spodkopala svoje temelje kleptokratske oblasti.

Kritika slovenske kleptokracije

Vladajoča elita ni zmožna zagotavljati akumulacije kapitala podjetnih posameznikov, kajti v nasprotnem bi spodkopala svoje temelje kleptokratske oblasti.

Očitno je spet nastopil čas, ki potrebuje to, čemur pravimo selfmade-man, ki ob osnovni protestantski etiki dela izkazuje podjetnost in ima idejo. Če nam država ne da možnosti za delo, si moramo to pravico sami vzeti v svoje roke in začeti s podjetniško gverilo. Hitro bo dovolj dela, ki ga je treba opraviti, ob tem pa je treba proti socialistom voliti liberalce, ki so razsejani od leve sredine do desnice. Dobili bomo samo tisto, kar smo si sami pripravljeni vzeti. Zato velja znamenito izjavo Johna F. Kennedyja nekoliko prirediti: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, temveč se vprašajte, kaj lahko vi storite zase«. Če boste nekaj podjetnega storili zase, boste hkrati to storili za državo – kar pa ne pomeni visokih davkov, prej nasprotno. Naj slovenska država pusti ljudem, da delajo, naj se umakne nazaj in naj to delo, ki ga doslej vseskozi preprečuje in prepoveduje, ne obdavči tako, da ga takoj birokratsko uniči. Dejstvo je, da se je – vključno z vladavino SMC - slovenska birokracija razširila onkraj svoje legitimne domene servisa in uničuje podjetnost posameznika, nadomešča svobodno podjetništvo z državnim nadzorom, pravno državo pa z diktaturo države. Ne država, mi znamo bolje: vsak evro znamo dvakrat obrniti, medtem ko država zapravlja. Svobodni smo lahko le na račun države, ali pa je država svobodna na račun naše svobode. 


Vsaka doslej udejanjena socialistična država je bila nesvobodna država, saj vlada na očeh javnosti določa, kaj bo kdo dobil ali izgubil, svojim državljanom pa s tem vsiljuje svoja lastna vrednotna stališča. »Moralna« država SMC je nadomestek za neobstoječo liberalno državo, ki je pravna država z vladavino zakona. Ob sposobnostih posameznikov in podjetnosti v nepredvidljivih okoliščinah predstavlja sistem privatne lastnine najpomembnejše jamstvo svobode. To ne velja le za lastnike, marveč tudi za tiste, ki nimajo nobene lastnine. Nadzor nad proizvodnimi sredstvi je namreč porazdeljen med mnoge, ki delujejo neodvisno drug od drugega. Tako si nihče ne more prilastiti vse oblasti, kot je to primer pri socialističnih vladah. Liberalne vlade omogočajo, da posamezniki sploh lahko odločajo o svoji usodi, če pa je – tako kot v Sloveniji – država največji kapitalist, nas ima lastnik (slovenska vlada in vladajoča stranka) tako rekoč popolnoma v svojih rokah.

Podobno je z navidezno socialno varnostjo, ki je nadomestek za neizvedene strukturne reforme in posledični propad celih panog ter temu ustrezno visoko nezaposlenost. Navidezna socialna varnost, plačana z novimi krediti, ljudi odtegne od tveganja svobode in poizkušanja na trgu. Nihče ni bolje od Benjamina Franklina opisal nevarnosti napačno usmerjene socialne države: »Ta, ki bi se odrekel temeljni svobodi, da bi si pridobil malce več začasne varnosti, ne zasluži niti svobode niti varnosti«. SMC kot stranka državne uprave in javnega sektorja malim podjetnikom, mladim, družinskim kmetijam in podjetjem z ozko zakonodajo, birokratskimi ovirami in davki odreka svobodo na trgu, da bi jih poslal na državne jasli in s tovariškimi pozdravi sprejela medse. Mlada start-up podjetja množično bežijo v tujino, mladi kmet s svojo kmetijo pa malo težje vzame pot pod noge. Vladajoča birokracija SMC ni zmožna zagotavljati post-moderne akumulacije kapitala podjetnih posameznikov, kajti v nasprotnem bi spodkopala svoje temelje politične kleptokratske oblasti – veliko drago državo, državno lastnino, kredit in tajkunska omrežja, ki jim služi. Naj bomo zato prekleto jasni: proti-kapitalistična retorika in etika SMC za Slovenijo predstavlja kar najresnejšo nevarnost, Cerarjevo obujanje socializma pa novo pošiljko opija za slovensko ljudstvo.

Naloga reformne vlade bi morala nasprotno biti omejiti oblast države in osvoboditi civilno družbo – osebno, družinsko in poslovno življenje – od političnega vmešavanja. Vloga politike je ustvarjati red z minimalno regulacijo, ki je uperjena predvsem proti kleptokraciji. Dobra država je omejena, varna in stabilna država. Posamezniki v družbi podelijo avtoriteto oblasti zato, da si ta prizadeva za cilje vladanih. Če ti – kot v Sloveniji – niso ustrezno uresničevani, lahko državljani ne samo odpokličejo svoje poslance, temveč tudi spremenijo samo obstoječo obliko vladanja. Ko si vladajoča elita državo ukroji le po lastnih koristih, je upor državljanov neizogiben in legitimen, državljanska neposlušnost pa upravičena. To je neposlušnost za sistematično izvajanje vladne strategije s ciljem preprečiti procese liberalizacije gospodarstva in osamosvajanja civilne družbe. Najboljši scenarij bi v tem trenutku seveda bil padec celotne vlade in predčasne volitve, ki bi na oblast pripeljale reformo delovno vlado z liberalnim programom poceni vitke države. (se nadaljuje)

0 0
Feed