Konservativec si prizadeva za več svobode in manj enakosti, socialist za več enakosti in manj svobode, mi pa hočemo tako več svobode kot več enakosti.

Kdo je kdo v politiki

Konservativec si prizadeva za več svobode in manj enakosti, socialist za več enakosti in manj svobode, mi pa hočemo tako več svobode kot več enakosti.

Nismo ne konservativci ne socialisti. V nasprotju s konservativci zagovarjamo družbene reforme, v nasprotju s socialisti pa ne verjamemo v utopično enakost kot najvišjo vrednoto. Tudi danes konservativizem nima ponuditi ničesar novega, socializem pa je navkljub poskusom obuditve mrtvo truplo. Celo več, v zadnje četrt stoletja se je bolj kot kdaj koli prej pojavila nevarnost totalitarne demokracije, grožnja, ki jo svobodi državljana predstavlja vladavina množične demokracije v obliki tiranije večine. Danes je prvoborka liberalnih vrednot prav Nemčija, ki ji je počiščen teren po propadu nacizma omogočil odpravo nadzornih mehanizmov nad gospodarstvom in povojni ekonomski čudež. Mi kot nova sredina poudarjamo tudi naslednjo povezavo: če je moja svoboda, svoboda mojega razreda, sloja ali naroda odvisna od revščine drugih ljudi, potem takšen sistem ni ne pravičen ne moralen. Konservativci in socialisti so se vselej postavljali, da vedo, kaj je dobro za ljudi, da bi lahko še naprej ignorirali njihove želje; še več, ljudi velja po njihovo prisiliti v njihovo dobro, ki ga v svoji slepoti ne vidijo. Konservativec nasploh ne nasprotuje državni prisili in samovolji oblasti, če ta svoja sredstva uporablja za to, kar razume kot upravičene namene. Vlada naj bo v rokah etičnih politikov, zato ni nujno, da jih omejujejo togi zakoni. Tudi socialista prav malo skrbi problem, kako omejiti moč oblasti – bolj ga zanima, kdo jo ima v rokah. Konservativec in socialist zagovarjata enako stališče, po katerem imata oba pravico vsiljevati svoje vrednote drugim ljudem. Mi v relativno spontani svobodni in pravni organizaciji družbe vidimo rešitev, ki slabim ljudem preprečuje, da bi delali škodo, dobrim pa omogoča, da delajo dobro. Konservativec si prizadeva za več svobode in manj enakosti, socialist za več enakosti in manj svobode, mi pa hočemo tako več svobode kot več enakosti. Če ima politika pri konservativcu in socialistu prednost pred ekonomijo, je pri nas ravno nasprotno: ekonomija državljane obravnava kot tekmece, medtem ko politika ljudi deli na prijatelje in sovražnike. Za nas tudi politike ni mogoče definirati s prijatelji in sovražniki; politika je zavestna umetnost pogajanj in iztržkov v dobro za vse. Kdor pa dela škodo, kot to počnejo lopovski politiki, tajkuni in bančniki, te pošljemo na Dob. 


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed