Zavračamo sindikalne vrhove, ki so se zlizali s tajkuni in oblastjo, da bi služili samo lastnemu žepu.

Izdaja sindikalnih šefov

Zavračamo sindikalne vrhove, ki so se zlizali s tajkuni in oblastjo, da bi služili samo lastnemu žepu.

Vladajoča elita ves čas vodi gradualistično ekonomsko politiko: gradualistična politika je usmerjena predvsem v podporo državnim podjetjem, in to na račun vstopanja novih podjetij na trg (najvišje administrativne ovire za nastanek podjetja v regiji so prav v Sloveniji). To je država lahko naredila na dva načina: prvič s tem, da se ni hotela umakniti iz gospodarstva in se je vanj aktivno vmešavala, in drugič, da je ohranjala tog trg delovne sile in s tem preprečevala prehod delovne sile v zasebni sektor. Avtor te politike - zavožene in sprevržene politike gradualizma, nacionalnega interesa (s tajkunskim okusom) in masivnega zadolževanja - je krog ekonomista Jožeta Mencingerja. Ta politika je bila utelešena v vulgo-liberalizmu LDS ter njenih reciklaž vse do SMC. Liberalizem v Sloveniji je bil lahko le figov list socialistične levice ali pa utelešenje vsega zla v psovki neo-liberalizma. Tudi pri SMC gre za social-bonapartizem, za nadaljevanje poznega socializma z drugimi sredstvi. V tej stranki so z etičnimi obljubami na zadnjih volitvah pridobili razočarane množice, ker so znali apelirati na njihove najbolj žgoče stiske in potrebe, predsodke in občutke za pravičnost. Kar je ostalo od reformnih obljub, je nadaljevanje politike velike pogoltne države. Če je karkoli povsem jasno, je dejstvo, da vladajoča politično-tajkunska elita sprevrženo vlada s sistemom socialnih partnerstev, ki jih nihče ni volil in jim nihče ni podelil mandata, da odločajo o naši usodi, tržni mehanizem pa je nadomestila z mehanizmom avtoritarnega odločanja. Nič nimamo proti sindikatom, ki se borijo za delavske pravice, zavračamo pa sindikalne vrhove, ki so se zlizali s tajkuni in oblastjo. S tem so pod pretvezo, da socialni partnerji zastopajo interese vseh, dejansko zastopani interese posameznih skupin iskalcev rent. Takšno socialno partnerstvo je naravnost katastrofalen nadomestek za tržni mehanizem. Če želijo socialni partnerji res oblikovati ekonomsko politiko tako, kot se to počne v razviti kapitalistični družbi, potem naj omogočijo volivcem, da se svobodno odločijo, ali res želijo podpreti ideje, ki so jim danes v totalitaristični maniri vsiljene prek socialnih sporazumov, ki jih v svojo korist podpisujejo sindikalni šefi. Naj ti šefi ustanovijo svojo politično stranko in poskušajo na političnem trgu zbrati dovolj podpore, da dobijo mandat za izvedbo svojih zblojenih ekonomskih politik. V Svobodnih sindikatih je toliko svobode, kolikor jo je v razvpitem napisu »delo osvobaja«! Zato ni treba, da na prihodnjih volitvah volite zgolj z razumom, dovolj bo že to, da volite s svojo denarnico.


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed