Kar moti, je seveda resnica: resnici bolj koristijo zmote tistega, ki misli samostojno, kot pa »resnično« mnenje režimskih medijev, ki je brez misli sprejeto.

Državljani mislimo s svojo glavo

Kar moti, je seveda resnica: resnici bolj koristijo zmote tistega, ki misli samostojno, kot pa »resnično« mnenje režimskih medijev, ki je brez misli sprejeto.

Državljana velja zaščititi pred posegom medijev v zasebno sfero, kajti ta je družbi odgovoren le za tisti del svojega ravnanja, ki zadeva druge ljudi, medtem ko je v delu, ki zadeva zgolj njega samega, njegova neodvisnost brezpogojna. Ali kot to lepše v delu »O svobodi« zapiše John Stuart Mill: »Posameznik je edini vladar nad samim seboj, nad lastnim telesom in duhom«. Slovenska oblast in njeni mediji pa predpostavljajo, da so edini vladarji sveta in kot taki nezmotljivi. V Sloveniji se po krivem obtoženi Sokrati dogajajo nenehno in tudi taki so, ki so jih maščevalna oblast in histerični mediji pognali v smrt. Kar moti, je seveda resnica: resnici bolj koristijo zmote tistega, ki misli samostojno, kot pa »resnično« mnenje medijev, ki ga ljudje sprejemajo samo zato, ker ne prenesejo, da bi mislili s svojo glavo. To je eden glavnih razlogov za vladavino povprečnosti. Razmere so takšne, da je proti režimskim medijem že vsak zgled ne-konformizma, vsaka zavrnitev, da bi se uklonili despotizmu navade, sama po sebi zasluga. Svobodni človek v Sloveniji je čudak. To svobodoljubno čudaštvo pa zahteva trden značaj, duhovno moč in moralni pogum: »Poglavitna nevarnost naše dobe je ravno v tem, da si danes le redki drznejo biti čudaki« (J. S. Mill). V Sloveniji je zelo malo pluralizma življenjskih slogov zato, ker že v izhodišču ni pluralizma izobraževanja. Slednje je v glavnem v rokah države, torej njena duhovna nadvlada onemogoča raznovrstnost v izobraževanju, ki ga ponuja zasebno izobraževanje. Državno izobraževanje »bi smelo, če sploh, biti le eden izmed mnogih konkurenčnih poskusov« (J. S. Mill). Zakaj? – zato, ker splošno državno izobraževanje »ni drugega kakor naprava za oblikovanje povsem enakih ljudi«. Kalup je pogodu vladajočim, a izobraževanje je le prvi primer, ko je treba nasprotovati vladnemu vmešavanju. Tudi če ne krati svobode državljana, je zadosti tehtnih razlogov, da proti državi podpremo državljana: 1) kadar je verjetno, da bodo to, kar je treba opraviti, državljani opravili bolje od vlade in državne administracije; 2) tudi če državljani določenih nalog v povprečju ne opravljajo tako dobro kot državna birokracija, je kljub temu bolje, da jih zaupamo njim in ne vladi, saj bodo z nalogo duhovno rasli, razvijali sposobnosti in urili presojo; in 3) vmešavanje vlade in državne birokracije je treba omejevati že na načelni ravni, saj nasprotno povsem po nepotrebnem povečujemo njuno moč, to pa pomeni širjenje vpliva že tako močne in prevelike države, kjer civilna družba in državljan postaneta priveska oblasti. Omejiti je treba državo, da bo državljan lahko užival svobodo in si pridobival vse več materialnih možnosti za njo. 


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed