Vrhunski cinični lik je premier Cerar, ki servisira tajkunska omrežja, hkrati pa pridiga, kako je morala potrebna.

Cerarju se niti ne sanja, kaj je dobro za Slovenijo

Vrhunski cinični lik je premier Cerar, ki servisira tajkunska omrežja, hkrati pa pridiga, kako je morala potrebna.

[julij 2017]

Sodobni program je program konservativnosti v vrednotah, liberalnosti v ekonomiji in socialnosti v civilni družbi. Izhaja iz tega, da socializem ni prihodnost kapitalizma, ampak je kapitalizem prihodnost socializma. Ne potrebujemo socialistične, temveč podjetniško revolucijo, program vitke države in krepke zasebne pobude. Podvinska republika je odraz tajkunsko-levičarske naveze: neobstoj pravne države, kriminal belih ovratnikov, korupcija itd., vse to pa povezano z nesposobno, decizionistično in moralizatorsko politiko. Namesto v podjetniške pobude, ki tvorijo samostojne posameznike, so se ogromna sredstva trošila za golo socialo, ki ustvarja državne odvisnike. Na volitvah zmagujejo programi velike drage države, njenega legalnega nasilja nad civilno družbo, keynesianizma, korporativizma, omejenega trga, skrbništva, kolektivnih vrednot, progresivnega obdavčenja in visokih davkov; izgubljajo programi minimalne poceni države, avtonomne civilne družbe in svobodnega posameznika, trga, moralnih vrednot, države blaginje kot varnostne mreže, razvojno usmerjene sociale, enotne davčne stopnje in nizkih davkov. Zakaj? Zato, ker so državni odvisniki v večini in tem nikoli ne bo prebilo, da država omejuje svobodo in samostojnost posameznika, s tem pa uničuje prihodnost novih slovenskih generacij.

Šale ni: ni bolj socialno pravičnega programa, kot je socialno-liberalni, kjer se socialne naložbe uresničujejo na trgu, v partnerstvu med vlado in civilno družbo pa se razvije upravljanje s tveganjem. Zato tudi ni bolj delavske stranke kot je tista, ki ima liberalni program dela, in ni bolj pravične stranke, kot je ta, ki izhaja iz trdne razsvetljene krščanske etike. Ker država porablja delo in denar, ne proizvaja pa nobenega kapitala, jo je treba omejiti. Vladna funkcija po njem sestoji v obrambi svobodne konkurence in družbe lastnikov, vloga države pa je zmanjšana na servis državljanov, ki ničesar ne onemogoča. Zato je dovolj majhna in dejavna vlada, ki poceni državo in zato kar se da zniža davke. Temu v prid velja oblikovati široko pomladno fronto, odtrgati del volivcev na sredini in tako odpreti možnost za sestavo reformne vlade. Danes Slovenija kot Sahara vode potrebuje drugo pomlad, potrebuje Demos II. Leto 1 slovenske svobode še ni nastopilo, ker se spoprijem med liberalno in zatiralsko republiko ni dovršil. V tem lahko vidimo tudi spodletelost vstopa Slovenije v EU: leta 2004 smo sicer formalno prevzeli zahodni okvir, toda umanjkala je identifikacija, ponotranjenje vrednot Zahoda.

Tukaj velja pribiti: z uresničitvijo programa nove konservativno-liberalne desne sredine – krščanske etike, svobodnega posameznika, zasebne pobude, prostega trga, minimalne države – bi lahko v Sloveniji v dveh vladnih mandatih podvojili plače in vse nanje vezane prihodke. Pogoji za dosego takšnega cilja so preprosti: razširitev trga na vse več področij življenja, država, ki s svojo gospodarsko politiko zagotavlja priložnosti, zmanjšanje moči tistih sindikatov, ki vsiljujejo krizni status quo, na drugi strani pa močna vlada, katere naloga je uveljavitev reform, zakona in reda. Pri tem je ključno, da se nazaj potisne vsiljiva politična država s svojimi pretiranimi vladnimi regulacijami in posegi, okrepi pa pravna država, ki zagotavlja varno podlago, na kateri bodo uspevali posli, trgovina, družina, posameznik in njegova svobodna misel. To je politični program delavnega liberalizma, program slovenskega Marshallovega načrt gospodarske obnove Slovenije. Zdaj je tudi čas za obnovo civilne družbe in za nova družbena gibanja, ki se upirajo »varnosti mišje luknje« (Konrád). Proti tej lažni varnosti mora biti usmerjena slovenska žametna revolucija, ki bo terjala novo Majniška deklaracijo: 1) slovensko državo, ki bo vse naredila hitreje, pametneje, ceneje in bolje; 2) krepko civilno družbo, sposobno ustvarjati politične alternative in nadzorovati državo oz. vlado; in 3) prosti trg, saj velja, da gospodarstvo, ki ga usmerja in upravlja država, že na temeljni ravni ni združljivo z demokracijo.

Ukradli so nam državo. Zato potrebujemo nove prispevke za slovenski nacionalni program, novo 57. številko Nove revije. Potrebujemo jih zato, da si državo, ki smo jo pogumno in ponosno delali pred četrt stoletja, povrnemo v naše roke. Slovenska država je najprej država privilegirane levičarske politično-tajkunske elite nad državljansko civilno družbo; oblast in bogastvo obeh delov elit sta povezana skozi korupcijo. Zato velja tokrat reči: zaustavite levico! Levica je definicija tajkunstva: zakonito bogatenje je hujši in uspešnejši rop od neposrednega ropa. Tajkunstvo je s pomočjo levičarske vladajoče politične elite zavito v avreolo zakona in poštenosti. Vrhunski cinični lik je premier Cerar, ki servisira tajkunska omrežja, hkrati pa pridiga, kako je morala potrebna. Oblastniški prevarant se spravlja na male nezakonite prevare, da bi lahko zaščitil svoje velike institucionalne prevare. Vsa Cerarjeva modrost je zgoščeno v naslednji sintagmi: poštenost je najuspešnejša oblika prevare, morala je najvišja oblika oblastnega razvrata, resnica je najuspešnejša oblika laži. (se nadaljuje)

0 0
Feed