Potrebujemo oblikovanje »novega Demosa«, ki bo izpeljal novo osvoboditev državljanov izpod tajkunov.

Cerarjeva vlada mora pasti

Potrebujemo oblikovanje »novega Demosa«, ki bo izpeljal novo osvoboditev državljanov izpod tajkunov.

Tudi Cerarjeva vlada ni ponudila nobene rešitve za deset let trajajočo slovensko gospodarsko krizo, ki najeda same temelje države in preživetja nacije. Po tem, ko je slovenski narod v zadnje četrt stoletja dal skozi vse mogoče preizkušnje pred vstopom v obljubljeno deželo (prehod iz socializma v demokracijo in kapitalizem, vstop v EU in NATO, prevzem evra itd.), mu v zadnjih letih tudi ponavljajoče se predčasne volitve niso ponudile perspektive svobode in blagostanja. Vsaka nova vlada je slabša od prejšnje in pred slovenskimi državljani je znova postavljeno usodno vprašanje – kaj storiti? Naš odgovor je preprost: potrebujemo oblikovanje neke vrste »novega Demosa«, ki bi s tokratno »majniško deklaracijo« zahteval novo osvoboditev državljanov izpod tajkunov, novo osamosvojitev od »balkanstva« slovenske politične elite, demokratizacijo demokracije z uvedbo stabilnega in učinkovitega bolj neposrednega volilnega sistema, podjetniške svobode, poceni države, nizkih davkov itd. Če se Marxova 11. teza o Feuerbachu glasi: »Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre pa za to, da ga spremenimo«, potem se naša točka 11 glasi: politiki so krizo samo različno razlagali, gre pa za to, da jo odpravimo. Dokler ne pade Cerarjeva vlada, se ne bo zgodilo prav nič od zgoraj naštetega: Cerarjeva vlada bo spet izmencala nekaj ukrepov, ki jo bodo še držali nad vodo, ljudstvo pa bo nezadovoljno in brez volje. Konec koncev jim bo ta vlada še naprej zagotavljala neko minimalno socialno varnost v vse večji revščini in jih branila pred kakršnokoli spremembo in – bog ne daj! – nujno potrebnimi strukturnimi reformami. Ta vlada mora pasti, ker je na vodilna mesta imenovana izključno svoje partijske ljudi. Edini program teh kadrov je začasna zvestoba in oportunistična prilagodljivost. Še nikoli ni bilo toliko »bega možganov« iz države in tako visoke stopnje negativne selekcije, katere najvidnejše utelešenje je vaški posebnež Erjavec v vlogi zunanjega ministra. Edmund Burke, oče modernega konservativizma, je državam kot je danes Slovenija že več kot pred 200 leti namenil naslednje besede: »Gorje deželi, ki bi noro in brezbožno zavrgla civilne, vojaške ali verske usluge nadarjenih in krepostnih ljudi, ki so ji dane v okras in ji služijo, in bi obsodila na temo vse, kar naj bi odsevalo državni sijaj in slavo. Gorje tudi deželi, ki se približuje nasprotni skrajnosti in ima nizko izobrazbo, ubogi ozki pogled na stvari in umazano koristoljubno dejavnost za zaželeno lastnost voditeljev«. Ni kaj dodati: nesposobnost slovenskih političnih voditeljev vodi Slovenijo v bankrot in v brezno gospodarske katastrofe. Neučinkoviti državni kapitalizem, pomanjkanje tujih investicij, paralizirajoči socialni mir na rovaš novih kreditov in zgodovinsko reformno zamudništvo dokazujejo, da smo pred četrt stoletja sicer izvedli politično osamosvojitev, nismo pa uresničili zahodne reformacije.



Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed