Vrh leve koalicije si proti-demokratično lasti odločanje, delitve plena, usluge, delitve delovnih mest »našim«, in politično korupcijo, ki je postala posel.

Čas je za vseslovensko zbiranje

Vrh leve koalicije si proti-demokratično lasti odločanje, delitve plena, usluge, delitve delovnih mest »našim«, in politično korupcijo, ki je postala posel.

Vse slovenske stranke so stranke lovače na način medijskih strank, ki članstvo in strankarsko strukturo skoraj v celoti nadomesti s strokovnjaki za odnose z volivci. Uporablja se raziskave javnega mnenja in množične medije, ki poudarjeno poosebljajo volilne spopade. Medijska stranka je notranje organizacijsko izjemno šibka, navzven pa se nekritično podreja zahtevam, ki prihajajo iz okolja: SMC, denimo, si prav nič ne želi, da bi si skovala identiteto in uveljavila dolgoročni program, saj je volitve dobila na niču Cerarjevega telesa. Ker ni pravega članstva, medijske stranke povečujejo pomen davkoplačevalskega javnega financiranja strank. In ker je takšnih strank vse več, med njimi narašča pajdaštvo, celo karteli (cartel parties), ki predstavljajo zavezništva za čim obsežnejše plenjenje javnih sredstev. Erjavčev Desus najbolj od vseh strank ponazarja, kako je poleg njene medijske predstave pomembnejša njena strateška teža. Gre za njen koalicijski potencial, ki je potreben za oblikovanje tako rekoč vsake slovenske vlade. Ob tem ima tudi izsiljevalski potencial, s katerim drugim strankam v koaliciji vsiljuje svoje interese. To vlogo ji daje strankarski sistem, ki je ideološko polariziran, miselnost lepega števila volivcev pa opredeljuje dogmatika vere v Janeza Janšo. Z njim zožena desna sredina sama nikoli ne bo dobila volitev: ker ni nobenega upanja, da bi SDS z Janšo prišla na oblast, se tudi zaveda, da ji svojih programov ne bo treba nikoli uresničiti, zato je težnja po dajanju obljub velika, politika pa mestoma ekstremistična. In ker je na drugi strani levi politično-tajkunski razred »prisiljen« ostati na oblasti, je njegova demokratična odgovornost pomanjkljiva, gospodarska politika pa povsem zgrešena. Dokler bo SDS vodil Janša, bomo imeli opravka z neodgovornimi levimi vladami, nedovzetnimi in neobčutljivimi za ekonomsko realnost in nujne reforme; šele novi voditelj SDS bi lahko oblikoval desno-sredinsko koalicijo, ki bi vladala odgovorno, usposobljeno in učinkovito. Dotlej bo Slovenija žrtev levičarske strankokracije, ki si je z izvršno oblastjo podredila parlament, odločanje o najpomembnejših gospodarskih in socialnih vprašanjih pa iz Državnega zbora prenesla na nevoljeno korporativno socialno partnerstvo. Vrh leve koalicije si proti-demokratično lasti vire in postopke odločanja, delitve plena, klientelističnih in klanovskih uslug, delitve delovnih mest »našim«, kadrovanje na politične in upravne funkcije in politične korupcije, ki je postala posel. Za takšno oblast pri slovenskih levih strankah cilj opravičuje sredstva, ki so do skrajnosti sprevrženo pokrita s Cerarjevimi »etičnimi« jeremijadami in preoblačenjem v nova cesarjeva oblačila. Tako smo v Sloveniji znova pred nalogo, da narodno zavedna, demokratična, socialna in liberalna civilna družba prevzame oblast zato, da omeji strankokracijo in omogoči rojstvo svobodnega slovenskega državljana. Prihaja naš čas, čas za novo vseslovensko stranko, ki bo našo državo očistila političnih gangsterjev, banksterjev in tajkunov, Slovenijo pa v času prihajajočih tveganj naredila močno, varno in ponosno. 


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed