Čas je za nove izkušene ljudi, ki so se dokazali v svetu in so se sposobni soočiti s prihodnostjo, da Slovenijo postavijo na mesto, ki ji gre – na vrh razvitih nacij.

Brezperspektivnost tajkunske Slovenije

Čas je za nove izkušene ljudi, ki so se dokazali v svetu in so se sposobni soočiti s prihodnostjo, da Slovenijo postavijo na mesto, ki ji gre – na vrh razvitih nacij.

Slovenska nacija se je znašla na robu moralnega, političnega in materialnega propada. Korupcija obvladuje vse družbene podsisteme, ljudje so demoralizirani, mediji podkupljeni ali zatrti, javno mnenje utišano, posli se komajda pobirajo s tal, domovi delovnih družin so pod hipotekami, delavstvo osiromašeno. Srednji sloj je potisnjen nazaj v proletarske življenjske okoliščine, nezaposlenost je razširjena po vseh slojih – od mladih iskalcev prve zaposlitve do doktorjev znanosti, najboljši pa odhajajo v tujino. Cerarjeva vlada je v Sloveniji s svojo nesposobnostjo izvesti programu blaginje in napredne družbe dejansko ustvarila dva antagonistična tabora: politično-tajkunsko elito in vse ostale. Vladavina SMC je še ena oblika gospodarsko zatiralskega režima in prej bodo Marsovci pristali sredi Ljubljane, kot pa se bo spremenila narava te oblasti. Le-ta ni sposobna nobene resne strukturne reforme, ker čuti potrebe po prehodu k dejanju modernizacije. Če kaj, potem demonstrira mrk politike – nobene spremembe in nobenega dejanja, ki bi ogrozilo parazitsko tajkunsko in politično manjšino. Malo manj kot četrt stoletja po tem, ko smo ob osamosvojitvi sanjali o slovenski Švici, je samozavest Slovencev povsem na tleh. Svoje so opravili zunanje-politična nepomembnost, v katero je državo zapeljal popolnoma nesposobni zunanji minister Erjavec, gospodarska kriza, še posebej tista domača, proizvedena po tovarišijskem (Pahor, Bratušek) in domačijskem (Janša) kapitalizmu, in politična brezperspektivnost, katere simbol je Cerar. Ob navideznem izčrpanju vseh zalog novih konstruktivnih političnih idej, prevladuje pesimistično razpoloženje, nezaupanje v prihodnost in demoralizacijo pa ljudstvo preganja tako, da si svoje frustracije in ponižanje nacionalnega ponosa zdravi z uspehi športnikov, ki na svoja ramena in smučke prevzemajo slo po nacionalnem vzponu. Vladajoči politiki se le še pretvarjajo, da vedo kaj in kam, turobnost časa pa tvori spoznanje, da je po družbenem zlomu slovenska prihodnost videti težka in negotova. Prihodnost pričakujemo brez upanja in celo vladajoča elita ima hinavski obraz, da bi prikrila, koliko je sama odločilno prispevala k obstoječemu stanju. Čas je za nove izkušene ljudi, ki so se dokazali v svetu in so se sposobni soočiti s prihodnostjo ter globalno tekmovalnostjo, da Slovenijo postavijo na mesto, ki ji gre – na vrh razvitih nacij. 


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Propad Slovenije (Balažic, 2016) in predstavlja temelj gibanja Nova prihodnost.

0 0
Feed