Slovenska vlada vodi pogovore z Nicholasom Omanom, ki dobi nov slovenski potni list.

Bratuškova vodi akcijo z Omanom

Slovenska vlada vodi pogovore z Nicholasom Omanom, ki dobi nov slovenski potni list.

Čez teden dni sem opravil reden posvet z vodstvom slovenske skupnosti v Melbournu, hkrati pa je na vztrajanje iz Ljubljane drugič potekal sestanek z Omanom. O tem sestanku poročam v elektronskem poročilu 13. septembra 2013. Glavni poudarki so povezani z načinom prenosa darila: 1) prenos lastništva z vpisom v zemljiško knjigo je sicer možen, vendar ga Oman odsvetuje. Pravi, da je bila lastnina že vpisana v dotično zemljiško knjigo, a je bila ta knjiga nato uničena in nadomeščena z drugo, v kateri vpisa ni. Ob poskusu vpisa bi se ruski lastniki rafinerije lahko čutili ogrožene, da jih nekdo želi povsem izriniti, kar ne bi imelo pozitivnih posledic; 2) namesto tega svetuje drugačno pot - prenos lastništva ali neposredno na državo ali na neko novo državno podjetje ali na Petrol. Formalno je lastnik dokumenta o lastništvu njegovo (liberijsko) podjetje. To podjetje (večinski paket delnic) bi bilo z darilno pogodbo prepisano na državo, s tem pa država hkrati postane lastnica ključnega dokumenta o lastništvu. Ko je prepis opravljen, sledijo neposredna pogajanja naše strani z rusko, v katerih mora izplen biti 50:50 solastništvo celotne zadeve in pri delitvi dobička. V Ljubljani so med tem na zunanjem in notranjem ministrstvu preverjali, ali imajo v schengenskem sistemu za Omana kakršnekoli zadržke. Če jih ni, potem mu po formalni plati ne bi mogli zavrniti njegove aplikacije za izdajo potnega lista. 


17. septembra 2013 sem od Lukšiča dobil odgovor: "Glede na vse okoliščine in resurse, ki jih nimamo na razpolago, bi bilo najbolje, da naredi prepis na državo. Tu država potem lahko polno vstopi v posel z vsemi pooblastili in vodi stvar. Naj pa zdaj postavi vse zahteve in želje, da ne bo potem kapljalo še dodatno, ker mora biti stvar povsem transparentna. Glede njegovega statusa pa ti javim, ko izvem". Ker sta zunanje in notranje ministrstvo v postopku v okviru schengenskega sistema ugotovili, da ni formalnih ovir, je 2. oktobra 2013 Oman prišel na veleposlaništvo v Canberri in uradno vložil zahtevek za izdajo potnega lista zase, za hčerko Patricio in sina Aleksandra.

17. oktobra 2013 me je iz kabineta predsednice vlade v njenem imenu poklical njen svetovalec za zunanjo politiko Peter Grk. Ta je po navodilu predsednice vlade od mene želel pridobiti dodatne informacije glede Omanovega darila. Opisal sem razvoj dogodkov in trenutno stanje, hkrati pa ponovil, da velja o vsem obvestiti zunanjega ministra Erjavca. Predvideval sem, da je velik interes predsednice vlade posledica Lukšičevega brifiranja in se o tem pozanimal. Istega dne mi je njen pooblaščenec Lukšič odgovoril in potrdil: "Ja. Prosil sem jo za diskretnost. Ko širimo zadevo, je seveda nevarnost, da bo kaj iztirilo. Ampak nazadnje bo vsa stvar končala pri njej".

7. novembra 2013 je v Melbournu potekal tretji sestanek z Omanom, ki so se mu pridružili bogati Avstralci in lastniki velikih podjetij. Ti so izrazili močan interes, da bi investirali v Sloveniji. O tem sem v elektronskem sporočilu 8. novembra v Ljubljano poročal, da poleg darila dobiva zadeva z Omanom nove razsežnosti. Tokrat je podrobno razložil nove tehnologije, s katerimi se ukvarjajo podjetja, katerih solastnik je. Skupaj z omenjenimi Avstralci jih deloma že komercializira: 1) prvi projekt, kjer sta že podpisani pogodbi z Vlado Viktorije in Kitajsko, zadeva habitatsko zaokrožen sistem reciklaže kanalizacijskih odpadkov, kjer po predelavi ne ostane nobenega nekoristnega outputa; gre za hit prihajajočega eko-desetletja in rešitev (vele)mestnih težav; 2) pri drugem projektu gre za razvoj tehnologije novega načina učinkovitejšega skladiščenja elektrike, ki je bolj racionalno od baterij; 3) in pri tretjem projektu gre za nov pogonski sistem. Oman je s svojimi partnerji resno razmišljal, da bi tehnološko-industrijske kapacitete za izdelavo proizvodov novih tehnologij postavil v Sloveniji. Izkazalo se je, da ima na zvezi milijonarje, ki bi jih pripeljal v Slovenijo, da bi jim ponudili investicijske možnosti.

O vsem tem sem obvestil Ljubljano in s kabinetom predsednice vlade (Peter Grk) smo se dogovarjali, da bi bili v času božično-novoletnih praznikov v Sloveniji organizirani poslovni pogovori z avstralskimi investitorji. Ta poslovni obisk je bil po pooblaščencu Igorju Lukšiču potrjen neposredno Omanu. Lukšič je 8. novembra 2013 odgovoril, da je v zvezi z darilom predsednica vlade Republiko Srbsko poslala posebnega odposlanca, izkušenega bivšega diplomata Petra Toša: "Kar zadeva darilo, preverjamo možnost, ali bi oblast sploh bila pripravljena odpreti pogovore o vpisu v zemljiško knjigo. Če ne, nam darilo nič ne pomaga. Izpademo naivni. Druga stvar je super. Sem za in najmanj oni, ki je pri tebi poizvedoval (Peter Grk iz K PV), bi se lahko tega srečanja ob meni tudi udeležil. Ideje so nadnaravno dobre". 18. novembra 2013 sem kabinetu predsednice vlade potrdil, da lahko na pobudo iz Ljubljane z Omanom in avstralskimi investitorji organizirajo sestanek vikend pred božičem. Iz kabineta mi je svetovalec predsednice vlade za zunanjo politiko Peter Grk odgovoril: "Glede te zadeve sem govoril s PV. Ona se ne bo sestajala z njimi, smiselno bi bilo, da Igor in ona govorita in se potem odločijo, kako naprej. Bom ji rekel, da naj ta razgovor opravi". Naslednji dan, 19. novembra, mi je Lukšič po pogovoru s predsednico vlade odgovoril, da jo bo na sestanku zastopal on: "Ok. Make sense. Se dobimo in rešimo državo".

V začetku decembra 2013 sem obveščen, da Oman še ne more potovati v Slovenijo. 2. decembra mu je bil sicer izdan slovenski potni list. Ponj je s hčerko Patricio prišel osebno na veleposlaništvo v Canberro. Zamujala pa je izdaja avstralskega potnega lista, ki ga dobi januarja. Zato v Slovenijo odidem sam, kjer prek Petra Grka - na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju - in Igorja Lukšiča iz kabineta predsednice vlade dobim nove napotke. Ti so se nanašali predvsem na vprašanje, kako bi država čim prej izvedla prepis darila in vzporedno organizirala poslovno srečanje avstralskih investitorjev v Sloveniji. Ko se vrnem v Avstralijo, 25. januarja 2014, pooblaščencu predsednice vlade Lukšiču pošljem naslednje elektronsko sporočilo: "Po najinem pogovoru in tvojem brifingu PV (o tem mi je na kratko poročal tudi Peter Grk) sem se danes prvič srečal z gospodom O., kateremu sem pojasnil, kar si mi povedal. Tokrat je imel novo idejo o skupnem neposrednem dogovoru slovenske in ruske strani (morda tudi italijanske): Rusi naj bi mu namreč priznavali lastništvo in so se pripravljeni sporazumeti o: a) odkupu, b) partnerstvu. Predlagal sem mu skupni neformalni sestanek, da vidim, kaj je res na stvari, tako da sva se dogovorila, da se tu februarja dobimo z Rusi."

Zaradi mojih službenih obveznosti februarja 2014 ni bilo napovedanih aktivnosti. 7. marca 2014 sem vodil otvoritev novega konzulata v Melbournu, ki je bila kot javna prireditev prijavljena tudi avstralski policiji. Med 120 povabljenci je bila tudi Omanova hčerka Patricia, pripadnica mlajše generacije avstralskih Slovencev in izjemno uspešna pravnica (ravno takrat je dobila velik primer in bila na naslovnici prestižnega The Age). Toda namesto nje se je na podlagi vabila njegovi hčerki Patricii pojavil na otvoritvi njen oče. Do nadaljevanja pogovorov ne pride, ker ni več navodil iz kabineta predsednice vlade. V prihodnjih tednih nenadoma nihče od vpletenih v tajno diplomatsko dejavnost o tej noče več nič vedeti. Po tem dogodku namreč začnejo nekateri posamezniki iz avstralsko-slovenske skupnosti pogrom nad menoj. Na otvoritev konzulata naj bi povabil (pedofila) Omana, kar se je izkazalo za popoln izmislek. Vabila ni bilo. Ti posamezniki so tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji. Med njimi je zavladala panika, ker naj bi posedoval nevarno vednost - o orožarskih poslih, kliniki, obračanju denarja, financiranju SDS iz Avstralije, skrivnih Janševih obiskih itd. - zato me je treba napasti in odstraniti.

Mimogrede: to strukturo vodi bivši častni generalni konzul Alfred Brežnik, ki mu ni izpod časti izrabljati svoj konzulski položaj in javno grobo napadati lastno (slovensko) vlado. Odziv Vlade na to je izostal, iz česar lahko potegnemo nauk: če kot konzul napadeš lastno vlado, si pohvaljen, če kot veleposlanik izpolnjuješ navodila vlade, si kaznovan. Glavni diplomatski nadzornik na zunanjem ministrstvu Miha Vrhunec je prestregel medsebojno komunikacijo teh nekaj ljudi s poslancem SDS Jožefom Jerovškom, v kateri se koordinira akcija napada na veleposlanika. Hkrati pa smo na veleposlaništvo v Canberri dobivali veliko število pisnih izrazov podpore avstralskih Slovencev, podprli so me predsedniki mnogih slovenskih klubov, vodstvo Slovensko-avstralskega kluba v Canberri pa mi je ravno v tem času izročilo najvišje priznanje častnega članstva. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem avstralskim Slovencem, ki so takrat ohranili razumno in pokončno držo. (se nadaljuje)

0 0
Feed