5. januar 2009

Prvi znaki prihodnjega razvoja dogodkov so prihajali iz Nemčije, ki je imela za Slovenijo od časa pred osamosvojitvijo pa vse do danes posebno težo.

Vodjo direktorata 51 v uradu zvezne kanclerke Meyer-Landruta je predvsem zanimalo, ali se bo med Slovenijo in Hrvaško našla hitra rešitev za deblokado pogajanj že do hrvaške pristopne konference 19. decembra. »Dvostranska vprašanja« kot je meja, je treba ločiti od pristopnih pogajanj, kakršnekoli vzporednice med blokado poglavij Turčije in Hrvaške pa so neumestne. Nemčija razmišlja o možni smeri rešitve za odpiranje hrvaških pristopnih poglavij tako, da bi se vzpostavila strožja merila za zaprtje poglavij - s tem pa bi Slovenija dobila želena zagotovila. Naša odpravnica poslov v Berlinu je dobila vtis, da nemške sogovornike slovenske »podrobnosti« ne zanimajo preveč, ob vztrajanju pa bo deležna diplomatskih in političnih pritiskov - s strani svojih »solidarnih« sočlanic EU in zaveznic v NATO!


Zgornja vsebina je povzeta po knjigi Diplomatska vojna (Balažic, 2017). Iz dnevniških zapiskov izvemo doslej neznane podrobnosti in ozadja skoraj četrtstoletne »diplomatske vojne« in resnico o Piranskem zalivu.

0 0
Feed