17. junij 2009

Čez dobri dve uri po končani novinarski konferenci je STA povzela moje izvajanje in ga nerodno naslovila »Časa za dogovor je pravzaprav le še teden dni«.

Kmalu zatem me pokliče predsednik vlade Pahor, očitno razburjen: »Milan, kaj je bilo zdaj treba govoriti o koncu Rehnove pobude?« Preden sem mu pojasnil nesporazum, je minilo nekaj minut: da sem imel redno novinarsko konferenco, da nisem pokopal Rehna, temveč zgolj rezoniral čas poletja in menjave bruseljskih evro-ekip. Ko se je nekoliko umiril, je pogovor zaključil z besedami, da je »tako ali tako polno takih, ki pokopavajo Rehna, za slovensko vlado pa je Rehn vse, kar ima v rokah, zato se mora z njim nadaljevati«. Brez pretiranega pričakovanja sem mu predlagal, da se po potrebi kdaj pred mojim nastopom v javnosti uskladiva. Proti večeru sem se usedel še z ministrom Žbogarjem, ki me je po pregledu tega, kar sem povedal na novinarski konferenci, povsem podprl. Žal moram spet ugotoviti, da Pahor vodi tvegano popustljivo politiko, ki lahko Slovenijo v Piranskem zalivu še drago stane. Treba bo vztrajati in preprečiti največje neumnosti.

0 0
Feed