16. februar 2010

Odnos hrvaške politične in kulturne elite do Slovenije v zadnjih 15 letih lepo neposredno oriše Miljenko Jergović, eden najbolj prepoznavnih evropskih in hrvaških pisateljev ter publicistov z naravnost fascinantnim opusom.

Slovensko-hrvaško zgodbo skrajno poenostavi takole: »Hrvaška država, hrvaške kulturne in novinarske elite, hrvaški humoristi itd. so Slovence zajebavali petnajst let, pri čemer moramo vedeti, da so kontinentalni Hrvati brez vsakega občutka za humor. Njihov humor nese zgolj do tega, kako je Slovenija majhna, kako malo je Slovencev, kako ne znajo igrati nogometa, kako ne znajo smučati in kako so nasploh inferiorni nasproti Hrvatom«. Ta hrvaška »sveža norost« datira od leta 1991 naprej: Slovenija je nepomembna, po drugi plati pa morajo v odnosu do Slovencev Hrvati kazati svojo moč in veličino. Hrvati so se ves ta čas do Slovencev obnašali tako, kot so se Srbi obnašali do Hrvatov - torej: »Mi smo močnejši od Slovencev, mi smo večji od Slovencev, naša vojska je v primerjavi s slovensko čudež božji. In če nas bodo Slovenci zajebavali zaradi teh par obmejnih vasi, bomo poslali vojsko in se ne bomo zaustavili do Karavank. To je bil dejansko preslikan kompleks srbskega obnašanja do Hrvatov«. Z vstopom Slovenije v EU pa pride do redefinicije pozicij moči: zdaj so se Slovenci začeli obnašati kot popolni divjaki - kot da so močnejši, pomembnejši, razkazovali so mišice itn.

0 0
Feed