12. februar 2010

Ministru Žbogarju sem pojasnil svoje stališče s pripombo, da bom morda znova izpadel "jastreb".

Če kdaj, potem je potrebno, da vlada v tem trenutku - ne pa ob zapiranju poglavij predvidoma čez pol leta, ko bo stampedo zaključevanja hrvaški pogajanj z EU tako rekoč neustavljiv - zaostri stališča in ne odpre pogajalskih poglavij 13 ter 27. Nerodno je že to, da je vlada sprejela končni tekst skupnih pogajalskih izhodišč, ki očitno ni končni, in ga že poslala v parlament. Če bo naknadno poslance osrečila s slabšo različico izhodišč, je seveda vprašanje, kdo bo kaj takšnega sploh sprejel. Poleg tega mora Slovenija potegniti črto in reči - do tu, to je bottom line, od tu dalje ni popuščanja in kompromisa. Če EU hoče, da pade slovenska vlada, z njo pa ves Pahorjev projekt arbitražnega sporazuma, za njo pa pride neka druga vlada, ki bo še trša, potem mora zdaj premisliti, kam vse to vodi. Komu v EU - razen Sloveniji - pa je dejansko kaj mar za pravično rešitev slovensko-hrvaškega gordijskega vozla? Če bodo stvari šle na škodo Slovenije, se mora vlada postaviti pred Brusljem na noge in reči, da tega slovenska javnost pač ne bo sprejela, poleg tega pa bo ogrožen pozitivni izid referenduma o arbitražnem sporazumu.

0 0
Feed