1. junij 2010

Na politoloških dnevih konec tedna v Portoržu, ki so bili v veliki meri posvečeni delovanju slovenske diplomacije in arbitražnemu sporazumu, je dr. Tomaić izdala skrivnost hrvaškega memoranduma.

Na stični točki kopna in morja v Piranskem zalivu bo Hrvaška terjala mejo na stari Dragonji, ker naj bi Slovenija s kanalom sv. Odorika »ukradla« 360 ha ozemlja sečoveljskih solin - torej bodo zahtevali tudi portoroško letališče! Seveda je z moje strani sledila ostra polemika. Tudi vikend ni bil miren: po telefonskih urgencah iz urada predsednika države in vlade sem v stalni komunikaciji z ministrom Žbogarjem na hitro sklical referendumsko delovno skupino. Dvoumno stanje volilnega telesa nam ne dopušča, da bi sedeli križem rok, zato moramo vsaj v finalu sami napasti in tako mi določiti teren spopada. Če nasprotnik igra umazano, ne bom še naprej užival v vlogi telička pred klavnico, ampak bomo udaril nazaj - z resnico, podprto z dokumenti, ki jo dokazujejo. V dogovoru z novinarjem Dela Zoranom Potičem bomo tako objavili primer Hotiza, v katerem se lepo vidi, kdo (ne) brani slovenskega ozemlja (Janševa vlada priznava Hrvaški, da ima svoje »državno ozemlje« na levem bregu Mure), na zalogi pa sta še primera Dragonja (Janševa vlada je prekategorizirala začasno kontrolno točko Sečovlje v mejni prehod za mednarodni promet) in Piranski zaliv (Janševa vlada - takratni notranji minister Mate - je izdal navodilo, da slovenski policijski patruljni čolni ne smejo čez polovico zaliva). Popoldne me je poklicala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Nataša Kovač in mi sporočila, da se premier Pahor strinja s to finalno strategijo. Čudno.

0 0
Feed